sej to bo sam par mescov pol pa jo lahko poskušaš v vrtec dat, tako da bi tvoja mami bila tvojo bebiko samo par urc... pa še ti boš uživala v svoji službi.. vrjamem da je naporno ampak tud za tvoj užitek je treba poskrbet da boš zadovoljna pršla k tvoji mali in da ne boš jezna prhajala domov..se ti ne zdi? 9nebesa

Andra, verjetno si preslabo prebrala, ali pa nisi razumela. Hotela sem samo povedati, da je lahko vzgajanje otroka večji izziv, kot kakršna koli poklicna kariera. To od staršev terja veliko več energije in časa, kot kakršen koli projekt, pa še celo življenje si temu zapisan in kar je najlepše, prinese ogromno zadovoljstva in sreče tako staršem, kot otrokom
Brez skrbi, da imam brezpogojno rada svoje tri srčke, o čemer se mi zdi sploh hecno razglabljat.
Smisel debate ni obešanje na posamezne besede-vsaj jaz tega tako ne jemljem.
Pozdravčke vsem, Nojči:sloncek:

Mal bo hecno, a po svoje se strinjam z vsako po malem.
Madonca, res se ni enostavno odločiti8)

Razumem stališče Babylove, saj ima nekaj podobnih izkušenj iz otroštva. In hvala bogu, da znamo tudi takšni odrasti v normalne osebe.

Preden sem imela :duda:, sem bila egoistična in imela življenje drugače popredalčkano. Na svojo sanjsko službo še vedno čakam in VERJAMEM, da bo prišla ob pravem času. A :duda: me je zelo spremenila. Ob njej tako živo čutim, kaj sem v otroštvu pogrešala in ob čem mi je bilo lepo:) Zato sem sprejela porodniško in prva leta njenega življenja kot najbolj sanjsko službo, ki mi je bila podarjena. Trenutki z njo, pomagati ji odkrivati svet, se z njo čuditi in smejati... Če bi to spustila iz rok, bi zamudila najlepše obdobje v svojem življenju.

Želje po moji samoizpolnitvi in sreči ob opravljanju nekega dela nisem zakopala, trenutno samo malo počivajo;)

Martina, želim ti eno fajn službo, pa tudi toliko sreče z :duda:, kot si je sama želiš. Pa ti veš, da se po dobri priložnosti lahko pojavi še 10x boljša? Jaz sebe vedno prepričam tako. In glej ga zlomka, zakaj se mi pa kdaj tudi uresniči;)