a res? Ronja, saj prav razmišljaš samo ne poznaš ozadja (tudi nočem , da je predmet te teme) samo ga biksaš, ko trosiš neke svoje ideje.
Lej, ne glede na vse (kdo je začel, kdo se je odločil, da konča zadevo, kdo je koga varal, kdo je izkoristil zaupanje ali karkoli je pač bilo narobe med njima) - če je ločitev grda, sta prizadeta OBA! Še če je lepa, sta prizadeta oba, sicer se ne bi ločevala! Nihče ne gre ves srečen podpisovat ločitvenih papirjev, verjemi! Zato je gotovo tudi ona prizadeta! če ne bi bila, ji ne bi bil noben problem videvat tvojega sinka!
Vem, da si jezna nase, to se čuti in si tudi že napisala, zakaj ti ne bi verjela? Vendar se iz tvojih postov bere, da nisi jezna samo nase, ampak vsaj malo tudi nanjo, ker se je odločila, kot se je.
Seveda lahko hočeš dobro svojemu otroku in je to edino prav. Ampak najboljše mu boš naredila, če ne boš komplicirala - navsezadnje, tudi bogu je važno, kaj je v srcu, ne pa na papirju, ne? Torej ne imej jeze v srcu, daj jo ven, potem pa pusti, da gre... Otroku 100% ne bo važno, kaj piše v zakramentih, kdo je njegov boter, verjetno bo bolj prizadet, če boš vse skup razveljaljala in se bo moral še 1x krstit, ker bo to čudno in bo moral vsem razlagat, zakaj pa mora on zdaj to delat... Pa lahko vse skup veliko bolj elegantno spelješ - in mislim da tudi boljše za tvojega otroka...
če otroku s svojim zgledom pokažeš, da ni važno, kaj piše, da je važno, kaj čutiš, boš gotovo največ naredila, tako za krščansko vzgojo kot za svojega otroka kar tako, ne glede na vero.