mi malčku kuham domač čaj (janež, kamilce, pa mal lovorja) mu je ful všeč, komarčkovga zj sploh ne mara več, sam more bit saj mlačen
mi smo mu tm od 1 mesca naprej dajal, k ni med obroki več spal, zj mu ponudm med vsakim obrokom (če je budn), poj pa kar je je

Vanilla, kako lažje je, ko človek vidi, da ni sam v taki situaciji, pa čeprav nikomur ne privoščim, da se ubada s temi zadevami. Veliko rajši bi videla, da te teme sploh ne bi bilo in bi vse mamice lahko dojile, kot to piše v knjigah .

No pa naj povem, da je moja mala še vedno uganka. Dans ponoči se je dojila čisto po šolsko -10 minut na eni strani, pa podiranje kupčka, pa še 10 minut na drugi in že je spala . No čez dan smo spet mal kombiniral, zdajle zvečer pa spet borba . Sploh ne boste verjele, ampak sposobna se je skregat z mano, pa še nima 1 meseca . Ko se ji ne ljubi, pa čeprav je mleko, saj si ga lahko s prsti malce iztisnem ven in čist ok priteče, ne bo vlekla pa pika. Se joka, cepeta z nogicami, pa malce pomiri in mal potegne, ampak seveda po svoje, kar pomeni, da bolj kot ne duda, in ker ne priteče, spet jok in cepetanje,... sposobna me je celo odriniti s svojimi malimi rokicami. Tud dojke me ponavadi zaradi takega divjega dojenja ornk bolijo, ker jih dobesedno nateguje . Pa sem že pomislila, da je ne pristavljam prav, pa sem sprobala že vse položaje, pa je kar isto. Ko se ji ne da, se ji ne da in pika.

Valerija 77, res je, očitala sem si in ravno zato mi je ušlo nekaj dni v začetku z mojo malo pikico. Bila sem namreč kot mesečnik in vsa obupana, predvsem pa razočarana, žalostna,... skratka očitala sem si, da nisem dobra mama, ker ne morem dojiti, ker je zagotovo problem v meni, pa kaj bodo rekli drugi, ker je ne dojim oz. bolje, ker je ne izključno dojim, saj dojim jo, samo ne polno. V glavnem, tale odstavek sem napisala zato, da bodo vse mamice, ki jim ne uspe dojiti in so se oz. se še trudijo z dojenjem vedele, da nikakor niso edine v tej situaciji. Sama včasih še posatnem malce žalostna, ker pač ni tako, kot sem si zamislila. Vendar pa ko pogledam mojo malo punčko, ki je zadovoljna, ko je sita, ima čisto ritko in ko se ukvarjam z njo, vem, da sem dobra mama in da ji nikakor ne manjka moje ljubezni. Doumela pa sem tudi to, da sva povezani tudi, kadar je po steklenički. Jo pač stisnem k sebi in ji dam stekleničko, pa ravno tako čuti toplino.

Skratka vsem mamicam polagam na srce, naj se nikar ne sekirajo, ker dojenje ne gre tako gladko, kot so si zamislile, ko so bili njihovi sončki še v trebuščku . Pomembno je veliko več, kot le materino mleko. Bi bilo pa lepo, če bi v vseh knjigah, brošurah,... ki tako zelo opevajo dojenje, vendarle zapisali tudi, da včasih le-to ne steče tako kot bi moralo in, da naj si mamice v takem primeru nikar ne očitajo, da so slabe mame, ker otroku ne morejo dati tistega, kar naj bi bilo z njih najboljše. Prepričana sem, da je materinstvo veliko več kot le dojenje.
Uživajte s svojimi sončki

Linči, IDENTIČNA zgodba moji!!!!

Sem pa opazila tudi, ker se malo doji in večinoma jé po steklenički, da ji potem včasih manjka crkljanje in ko popapca po steklenički, potem noče zaspat in jo moram vzet še na joško, da se malo pocrklja in malo pobrca, potem pa zaspi. Pač, prikrajšana je za tisto joška-cartanje zaradi stekleničke.


Drgače pa, Linči, ČUDOVITE BESEDE si napisala!! Res, hvala ti za to! Vsakdo lahko pametuje okrog dojenja, le me, ki vemo, kako težko zna to biti, znamo razumeti. Ko se rodo otroček, se rodi tudi materinski nagon, da ga je pač treba dojiti, ker je to najlepša vez met materjo in dojenčkom... In ko sem potem videla, da ne gre in ne gre, sem samo jokala kot dež nekaj časa... Zdaj sem se sprijaznila, mi je pa še vedno hudo in še bi mi pritekle solze na oči... A bolj važno je, da je mala sita in zadovoljna, pa četudi samo z Aptamilom.

Linči in vanilla,...vajine besede so velika spodbuda tudi nam mamicam, ko še čakamo, da naši privekajo na svet.
Jaz sem se že zdaj vnaprej začela obremenjevat z dojenjem,...če bo, in kaj bo...če mlekca nebo. In zdaj po teh besedah se bom nehala obremenjevat, kajti vse mamice so super mamice ne glede ali so dojilje, al pa niso,...kako pa bo steklo dojenje bomo pa vidli.

_____________________________

Pa smo dočakali najino največjo srečo...sinka Aneja

vanilla,
nikar ne jokaj preveč. res na vsake toliko tudi mene še vedno zvije, ampak zapomni si, da tudi tisto cartanje je za tvojega sončka "hrana" za vse življenje. morda še bolj, kot tekočina, ki priteče ob dojenju (no strokovnjaki se ne bodo strinjali z mano, ampak taka je moja tolažba). menda pa je možno tudi, da se čisto malo, pa vendarle, dojita še kar celi dve leti. se pravi tudi, če je premalo mleka, ali pa če dojiš le ob določeni uri, je menda možno tako dojenje nadaljevati precej dolgo. pač ni izključno dojenje, ampak vendarle je

pokica,
nikar se ne obremenjuj že sedaj. mnogo mamic je, ki uspešno dojijo, zato nima smisla se obremenjevati že sedaj v nosečnosti, ki je zagotovo neko posebno obdobje v življenju vsake ženske. raje skušaj čim bolj uživati, pogovarjaj se s svojo malo pikico, ki raste v tebi, jo božaj in ljubkuj, že sedaj. odvečne skrbi pa, kot sem rekla, daj na stran, saj ne koristijo ničemer .
pa še to, pokica. tudi jaz sem se, še preden sem zanosila, strašno obremenjevala, kaj pa če ne bom mogla, ravno zato, ker sem brala razne forume, kjer ćenske pišejo, kako težko je pravzaprav spočeti novo življenje. no glej ga zlomka, pa mi je uspelo skoraj v prvo . seveda se zavedam, da je veliko žensk, ki jim to ne uspe. in iz srca jim privoščim, da bodo tudi one nekoč v rokah držale svoje ljubo malo bitje. ampak morda pa se je vendarle bolje izogibati temam na forumih, ki te lahko pahnejo v globoko skrb glede nečesa, česar sploh še ni.
torej pokica: UŽIVAJ V NOSEČNOSTI!

Naš je star že 3.5 let, pa ne bom nikoli pozabila vse te zaplete okoli dojenja.
In tista, ki lahko reče, da se nisem dovolj potrudila, češ da je nemogoče da mamica ne bi mogla dojit , me kar ima da bi rekla nekaj grdega...

v glavnem že v porodnišnici sem ga imela 3 dni na AM, saj sem komaj 4. dan dobila mleko. Dojiti bi morala z nastavkom, ker nimam bradavic, oz. so velikosti za pol graha in se najde ena sestra, da pa to mora iti brez in mi je mali še to kar imam od bradavic vse "zbombardiral"...tako sem že tam štartala s pumpanjem mleka...

Potem prideva domov, nama dojenje steče, pa se mi začne dret na 1.5 ure. Dam dodatek, spi 3 ure...Nakar sem si za finto sčrpala mleko. 20ml
Že v porodnišnici mi je sestra rekla da mora sinek glede na svojo težo spit okoli 60ml, tako da sem vedela, da je to zanj absolutno premalo.

In pol so seveda ene pametne, češ da ga moram imeti magari cele dneve gor, da se bo začelo mleko proizvajat-pa ja, pomoje tudi...Seveda imaš otroka rad, ga obožuješ, ampak to pa se mi zdi malo preveč...

Tako sva bila od 3.tednov naprej še samo na AM in še to na tistem za polivanje, ker je vse ven zmetal...pri 1.mesecu je tako prespal celo noč in spil od 130-170m in še to. Rojen je bil novembra in smo pri 1.letu prvič resno zbolel, tako da tisto o odpornosti dojenih otrok...

Nič se ne sekirajte, nismo zaradi tega nič slabše mamice

Hvala linči,...saj se v bistvu sploh nekaj ne obremenjujem,...obdana sem z ljudmi, ki bojo zastopli, če mi slučajno dojenje nebo steklo, tudi jaz sem zrastla ob adapt. mlekcu, pa sem zdrava in čila.
Ampak vseeno si pa vsaka otročnica želi dojit, ...velika večina, bom rekla; in jaz sem med njimi.

Te 2,3 tedne do poroda bom pa itak vesela in srečna v pričakovanju našega punkeca.

_____________________________

Pa smo dočakali najino največjo srečo...sinka Aneja