pikapolonica, zadnjič sva se s taščo malo zaklepetali in sem ji povedala tisto zgodbo od N.Si kot primer, kako ljudje hočejo dobro, pa naredijo lahko izpade drugače, samo zato, ker se ne zmenijo prej. In mi je ona rekla, da je njej ful pomagalo, ko ji je ena gospa, ki ima tudi dva odrasla sinova, rekla, da ona dela tako, kot ji "tamladi" rečeta. ker da mama gotovo najboljše pozna svojega otroka in zato ona dela tako, kot mama reče.
Dejstvo je, da se je moja tašča zeloooo spremenila: po rojstvu Ronje na zame čisto nesprejemljivo, kasneje pa nazaj. Vem, da sem se spraševala, kaj je bil tisti odločilni moment, da je sprevidela, kje je meja, verjetno je bilo več stvari, ampak očitno je bil ta pogovor s to gospo ena teh odločilnih. Te gospe niti ne poznam, sem ji pa globoooooko hvaležna - zato, ker imam zdaj lahko spet rada taščo, iskreno in tako kot prej.
Poizkusi najt kako taščo, ki se dobro razume s svojo snaho in jo predstavi svoji tašči, mogoče bosta v pogovoru prišli tudi na to temo in kaj pametnega pogurntali...
Tako da upanje umira zadnje
, ljudje se spreminjamo, tudi na boljše
. Meje mora postavit njen sin, to itak, pa vsekakor je lažje, če ne živiš skup.
Pa probaj se kdaj z njo pogovarjat, kako je bilo njej, ko je prišla k hiši, da se bo lažje uživela vate. Moja tašča je imela taščo, ki je ni marala, zato ona naju ima zelo rada, ker noče bit taka, se nama splača
. Ampak njena tašča se ni preveč ponujala za pomoč in ji to tašča kar malo zameri, zato moja tašča dela obratno in je pač malo izgubila mero, ko se je mala rodila. Pa čeprav nismo nikoli živeli skup, sploh ne živiva v njihovem stanovanju ali kaj podobnega. Je bilo pa vseeno malo podobno kot pri ulli, dokler se ni rodila vnučka, sanjsko, potem pa pekel nekaj časa. Zdaj je spet sanjsko, čeprav se je vmes rodila še druga vnučka, tako da očitno bo trajalo.
Res pa je, da sva se vedno spoštovali in nobena ni nikoli stikala drugi, tudi še nikoli ni nobena nič grdega rekla drugi - dirty job pustim lubiju, hehe
. Ampak je bil problem okoli otrok - da so najini, ne njeni, to ji nekaj časa ni preveč šlo
. Zdaj ji je to tudi jasno in ej z veseljem babica, jaz pa ji z veseljem odstopim otroke, da se igrajo ali pa kaj drugega pomagam, ali pa samo poklepetava skup. Se mi zdi, da sva takrat obe pogrešali to, vem, da je bilo tudi njej hudo, čeprav se direktno o tem nisva nikoli pogovarjali. Ampak čutiš. Škoda je to ljubezen ubit, je pa treba povedat, če ti kaj ni prav in te mori, sicer sama umre.
N.Si, veš, da sem ti prej ravno mislila predlagat, da ni treba, da kar zaključiš, da taka si in konec, pa da če ga userješ, se da napako vedno popravit. Pa si že sama to naredila, bravooo!!!
Po moje ste si zdaj bližje, kot če tega incidenta ne bi nikoli bilo! Vidiš, da je vsaka stvar za nekaj dobra! Ko ste se objeli, si se zjokala tuid zato, ker si čisto iskreno začutila, da ju imaš v bistvu rada in da imata tudi onadva tebe! In da ne delata po tvoje zato, ker bi se bala, kako bo izgledalo, ampak ker jima je do tega, da si tudi ti srečna.
od začetka ne reagiraš, ker pač nisi tega navajen, si misliš da je to sam začetniško navdušenje, ki bo minilo in bo vse po starem...pajade...in pol se zapleteš tako globoko, da ne znaš več ven, pa da ti res že ob vsaki malenkosti gredo lasje pokonci, za zadeve k nanje drgač sploh nebi pozornosti polagal
Evo, to sem hotla povedat s tistim, da so malenkosti res malenkosti, dokler so posamič.
ulla, po moje ni toliko fora, kaj ji rečeš, bolj je fora, kdo ji to reče - naj ji vse to lepo ali grdo, kakor bo pač palilo, razloži tvoj ljubi in bo veliko večji efekt!
mojca, je možnost tudi, da si v stiku, pa ne jemlješ ne vem kake pomoči oz. ne izkoriščaš. Zakaj bi babici odrekala vnučko in vnučki babico? Zato ker hočem sama pospravit svoje perilo... Se mi zdi, da imaš lahko oboje, samo meje morajo bit vsem jasne. (Kot sem rekla, pri nas perilo ni bilo problem, se ga nihče ne dotakne, hehe

). Ampak ima pa vsak človek pravico do osebne svobode, da je tam, kjer je doma, s tistimi, s katerimi hoče v tistem trenutku bit ali pa je z njimi ljubemu na ljubo (če ima recimo kdo kakega prijatelja, ki ga drugi ne prebavlja

). Ni pa tvoja dolžnost, da si ti oz. tvoji otroci središče taščinega življenja... Ona si mora najti svoje zaposlitve, saj se da. Moji tašči je uspelo in sem ful ponosna nanjo!