Moj sin je v prvem razredu. Na začetku je bilo nekaj problemov ampak smo vse rešili in zdaj končno rad hodi v šolo in sodeluje. V prvem razredu je večinoma matematika to mu greže od prej ampak opazila sem, da jih že večina piše in bere njemu je pa to totalno nezanimivo. Znam napisati v google kar rabi ampak to zna napamet večina črk si pa ne zapolne.Zadnjič mu je sošolec napisal v njegov zvezek kje je najbolje kupovati računalniško opremo!!! Pa sem rekla,da se mora naučiti črk da bo znal sam prebrati ampak je potem že našel način da je zvedel uglavnem noče se niti potrudit. Govorila sem z njegovo učiteljico in ona mi je zatrdila, da se nikamor ne mudi da bo že.
Zanima me ali vaši prvošolčki poznajo vse črke ? In če kako ste jih naučili.

Ma po moje so za sedaj skrbi odveč.

Ko bojo lepo počasi jemali črke, se bo že naučil, kot se je naučil matematike. Ne forsirat in ne ga maltretirat st em, da ki vsi znajo, on pa ne, ker se mu bojo črke samo še bolj uprle. Se bo že navadil, ko bo čas, ker se bojo vsi.

No naš šestletnik se je pa sam naučil črke pri štirih in pri petih je že bral. sedaj se nekaj uči štetja do 20, pa mu ni nekam preveč. Jaz ga ne silim, čeprav njegov prijateljček zna štet do 100. Bo že, ko bo šel v prvi razred jeseni.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Naš prvošolček je isti ,številke ni problem tudi računa lepo ,črke pa so zanj španska vas.No in glih prejšnji teden sem poklepetala z njegovo učiteljico in sem ji omenila ko jemljejo te črke ki se začne beseda in konča na določeno črko in rad zelo zameša in ne loči črk ,pa mi je rekla da oni se ne učijo črk ampak glasove ki se začnejo in končajo na določen glas.Črke se učijo v drugem razredu in ne v prvem.

Tole kar pišeš zanesljivo ni res. Prvčki v povprečju skoraj vsi napišejo svoje ime, pa poznajo nekaj črk. Da bi pa kar večina pisala, da ne govorimo brala, pa nikakor ni res. Res je, da dosti otrok pozna velike tiskanke, pa da bi jih brali in to z razumevanjem, pa je absurd. Obstaja pa res na vsak razred nekaj otrok, ki tako pišejo, kot tudi berejo. Ampak da bi pa razumeli prebrano daljšo vsebino, jih je pa zelo malo. Kakšno besedo ja, morda tudi kakšno poved, celo kratko zgodbo pa redko kdo.

Tvoj otrok se čisto normalno razvija in čisto vseeno je, če še ne pozna črk. Jih bo pa naslednje leto. Ima en velik privilegij, da je v zadnji generaciji, kjer se bo sigurno učil brati šele naslednje leto. Mnogo otrok se bo začelo naslednje leto učiti vsega tega ne da bi bili zreli za to že v prvem razredu in bodo doživljali stres in stiske ob tem. Eno leto za toliko starega veliko pomeni v takem in drugačnem razvoju. Skratka, ne bit toliko ambiciozna. Bo že bral, ko bo čas za to. Nepismen iz OŠ pri nas otrok ne pride. Naj se čim bolje ima otrok, dokler se lahko. Boš videla kaj vse vas čaka vsak razred višje kot boste šli, takrat boš pa v obratni smeri rekla, kaj je šoli, da tolk pritiska na otroke.... , da so čist zmešani. Pa še res je. To pa so.

Gita

V prvem razredu otrokom ni treba znati brati in pisati...to jih čaka v drugem, zato ti je učiteljica rekla, da se še nič ne mudi. Tudi črk se ne učijo, pač pa je bolj pomembno glaskovanje...po domače rečeno, da otrok sliši glasove v besedi. Tako se recimo urijo v smislu...povej, katera je prva ali zadnja črka (avtobus..A).

Običajno se najde kakšna četrtina otrok, ki res že bere in piše (čeprav v simpatičnem smislu)...v drugi polovici leta pa število narašča. Konec leta je vseeno tretjina otrok, ki zna prebrati res zelo malo ali le to, kar je naučen...svoje ime in priimek.

Je pa tako, če otroka to ne zanima, res zdaj še ne bo znal, ker so se ostali to naučili iz lastne radovednosti...ne ker jim je treba. Npr. moj sin je že pri dveh letih spraševal, kajto (imel je puzzle s črkami) in je že takrat poznal imena in oblike črk...tako, da jih je povsod videl (na parkiriščih so bili T-ji, na cesti I-ji, ...). Pri štirih je začel kazati zanimanje v smislu branja in pisanja. Napisati svoje ime...moje in njemu bljižnih. Vedno je sam spraševal. Ne vem kako in kdaj je šlo skokovito naprej. Kar ga je zanimalo me je vprašal. Hotel je vedeti, kako kaj napiše...pa kaj to piše. Zdaj je bil ravno star 6.let...septembra gre v prvi razred in bere velike in male tiskane. Mogla sem se malo pohvalit...ampak point je v tem, da je od nekdaj kazal zanimanje...tvoj pa verjetno to zanimanje kaže pri drugih stvareh. Težko ga boš prisilila...lahko pa začneš z igricami... (midva se greva abecedni vlakec..na sprehodu recimo...jaz povem besedo...on ugotovi zadnjo črko in pove novo na to črko...itd.)

V glavnem...skušaj mu črke približati skozi igro, saj sam očitno ne kaže interesa. Ne sili ga, saj se bo s tem ubadal pozno jeseni. Naredi spomin iz črk, ali pa kupi bombone črke in ko mu kakšnega daš povej, kaj bo pojedel...uporabi domišljijo.

Moja najstarejša je znala na tiho brat, glasno pa ne. So pa v šoli se učili brat - so črke oz. zloge povezovali (črtice spodaj), pa sva tako vadile doma.
Zdaj pa je ne dobim stran od knjig


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

malo izven konteksta, ampak jaz se se zdaj spomnim, da smo mi v prvem razredu imeli ze samonareke - to pomeni, da smo morali sestavek prebrati, se ga nauciti na pamet in naslednji dan pisati za oceno.... Se zdaj vem, ker sem dobila dve, ker sem pozabila da pisemo, pa sem se potem pred uro gulila tist sestavek
Je bilo pa pricakovano, da smo to prebrali in razumeli...

Pri nas jebilo to v dugem razredu, v 1. smo črke jemali. Bili pa smo eno leto starekši kot so zdaj prvošolci.

Mojega so zdaj, je v 1. razredu, začele zanimati črke v smislu, da jih povezuje v besede. Črke je večinoma poznal že prej nekaj časa, trenutno ga pa zanima branje, poskuša brati. Ampak počasi. Nihče ga nič ne sili, nič ne forsira, čeorav tudi pri našemu v razredu par otrok že zna brati.

Naš zdaj bere že male tiskane črke, kdaj se je sploh naučil brat, ne vem, ker je kar naenkrat doma bral, najprej seveda velike tiskane, zdaj pa tudi male. Pa tudi razume, kar prebere, ker potem po navodilu, recimo, reši naloge.  Prav tako piše velike tiskane črke, recimo krajše stavke: Dragi očka, rad te imam, tvoj Vito.

Jaz bi tudi rekla, da so razlike med otroki velikanske, kakor je pač velik prepad med zanimanjem posameznega otroka.

Imamo 3,5 let staro punčko, ki pozna že vse velike tiskane črke, iz puzzle črk samostojno sestavi besede Nika (svoje ime), mami, oči, babi, dedi, pa še kaj bi se našlo. Ostale besede sestavi po nareku - da pač poveš, katera črka sledi in jih sestavi. Enako piše po nareku na tipkovnico oz. računalnik. Prepozna tudi določene male tiskane črke. Šteje brez problema do 20 in zdaj poskuša še preko dvajset. Črke jo zelo zanimajo.

Je pa bula pri pisanju in risanju. Čeprav rada riše, so njeni izdelki neprepoznavni, abstraktni, daleč pod ravnijo, ki jo vidim pri njenih sovrstnikih. Prav tako ni ravno ekstremno dobra v športu oz. ni vrhunsko gibalno razvita. Očitno je, da je razvila pri sebi bolj govorno področje (saj tudi pri izražanju kar odstopa), na drugih pa "zaostaja".


_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

Madona,  me je sram pisat. Same take k majo otroke genije.

 Moti me, da išče bljižnice pri vseh stvarih.Enostavno se mu ne ljubi  s tem ukvarjati. Saj ni da se nekaj preveć sikiram ampak ko sem bila mala so tudi moji starši imeli probleme, da sem se naučila brati potem pa je prišla knjiga Haidi in sem se tako dolgo trudila, da sem jo prebrala. Te otroci pa imajo te dvd, računalnike in enostavno nima zanimanja, da prebere knjigo - že kot majhen sem imela občutek da pravljice berem zidovom v otroški sobi- nobenega interesa. naj povem še to, da otroci se napamet dosti besed naučijo tudi moj je znal že pri treh letih napisati svoje ime, mami, ati, babi... ampak to je vse napamet ne razume črk- upam, da nama bo uspelo ampak mu ne bom težila, če ne prej naj se učiteljice ukvarjajo z njegovim branjem. .   

ja res je, nimam se otrok, saj zato sem napisala malo izven konteksta... v bistvu grejo zdaj eno leto mlajsi v solo...

Naš prvošolček zna brati in pisati velike in male tiskane. Napiše tudi po par smiselnih povedi skupaj. Zmoti se edino pri besedah kot so konj - pozabi j na koncu ipd. ali pri besedi poved, kjer bi namesto d-ja napisal t ipd. Kdaj in kako se je naučil? Po pravici povedano, ne vem. Sem sama iz učiteljskega foha in sem vedno rekla, da svojega otroka ne bom obremenjevala s stvarmi in bo šel v šolo "tabula rasa". Sem pa verjetno naredila "napako", ko sem mu pri treh letih dala na steno plakat z abecedo in to zato, ker je steno lepo popestril in ne z namenom učenja. In od takrat naprej je mali sam sedel pri mizi in "pisal". Je pač tak karakter. Je sicer zelo rad zunaj, ampak nek športnik ne bo nikoli in namesto nogometa bi on rajši računal  . Imamo pa večji problem, ko se je treba naučiti pesmico - to se pa on ne bi, ker želi vedeti kje je smisel, da bo znal 45 pesmic na pamet in kaj si naj s tem pomaga. In nam gre celi vikend za eno pesmico. Kaj šele bo 
V njegovem razredu jih je ravno polovica, ki že obvlada vse črke in polovica, ki jih ne in tudi ti se bodo naučili kot so se do sedaj številk in računanja.

lp, mojca

Genij ni kaj ,eni pač imajo žilico za črke,drugi številke medtem ,ko eni rišejo ko tavelki...Je čist prov ,da je tolk različnih otrok...Naša drugorazrednica itak že vse bere in piše in so knjige njena slast,male tiskane črke so pa šele pred slabim mesecem začeli spoznavat in jih sedaj pridno vadi.Sem pa mnenja ,da če otrok že preveč zna(in tudi učiteljičino je tako),potem mu je v razredu kmalu dolgčas ,ker stvari ,ki jih komaj jemljejo že zna in se začne dolgočasiti.Da bi pa samo en učenec delal stalno neke dodatne naloge je pa za učiteljico tudi napor,in nimajo preveč rade ,da je nekdo malo preveč pameten.Pa ne me narobe razumet ,super ,da že zna več ,ampak v razredu mu pa to malce ni v prid.Se pa sedaj v drugem razredu vse odvija strašno hitro in ko spoznajo male tiskane imajo takoj na vrsti pisane črke,tako ,da do konca šolskega leta spoznajo vse črke   ,in pa števila do 100.             

To pa moj tudi. Napiše npr. takole:

ZDLESEPELEMOIZSMUČANJAINGREMOŠEVBESNCOPOGLEDAT
VBESNCIJEBILŠELEŠITZDJGREMOPADOMU
PREJPELEMOŠEĐEMILIDOMUKBABIC

AJLVJU

Prav takega mnenja sem bila in sem še tudi sama, ampak saj pravim, da se je bolj kot ne naučil sam, res pa je, da ga, po tem ko je začel kazati interes, nisem zavirala oz. mu prepovedovala. Sem ga sicer preusmerjala v razne športe (vpisala sem ga na tečaj drsanja, rolanja, v atletsko šolo, smučanje), ampak on bi najraje bil doma in računal. Če mu sama ne napišem nekaj nalog, si jih izmisli kar sam.

Da pa se dolgočasi v razredu, pa smo že tudi ugotovili. Oziroma delujemo preventivno. Ko opravi naloge kot vsi ostali, mu učiteljica da še dodatne delovne liste ali pa mu dovoli likovno ustvarjati, kar je njegova druga strast. Zaenkrat še gre tako.

Si pa ne delam nekih utvar, da imamo doma genija oz. ga tako niti ne tretiram. Velikokrat se zgodba o geniju hitro preobrne. Njemu gre dobro sedaj, kaj kmali se lahko zgodi, da ga bodo dohiteli in prehiteli drugi in bo do konca šole on capljal za ostalimi. Celo pričakujem probleme, ker stvari mu res letijo v glavo in je kar razgledan za 6- letnika, ampak ko pa nekje ne vidi interesa zakaj se kaj naučiti, se pa tega ne bo naučil, pa da dol pademo zraven. In vem koliko njemu "nepotrebnih" stvari se bo tekom šole še moral naučiti. Hočeš, nočeš je nepotrebne faktografije v naših šolah juhuhu zadosti...

lp, mojca

Moja ta velika piše z velikimi tiskanimi. Napiše vse, ampak traja... Tko gre črko po črko pa v glavi ponavlja besedo.

Pa videla sem, da si besede fotografsko zapomni - kot sliko, ne kot črka+črka+črka... Hm, sem čudno napisala...  Uglavnem, v vrtcu imajo trenutno blazno veliko za opraviti z imeni in se stalno nekaj podpisujejo. Zadnjič pa doma gleda razglednice in pravi "O, poglej, kaj tuki piše? Zgleda podobno kot Tjaša." Tjaša je njena sošolka v vrtcu. Je bil pa na razglednici podpisan fantek Jaša. Prebrat pa ni znala...

Torej, če povzamem, piše ja, počasi, brati ne zna.

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

 tkole nekok tut naša napiše. brez presledkov in po možnosti še kak S in Z obrne kontra.

Branje ji gre malo boljše in se že kdaj sama trudi prebrati kakšno pravljico. Ji je Božiček namreč prinesel knjigo Minutnih pravljic in so prav lušne. Take čisto kratke, vsaka na eni strani lista.

_____________________________

Ali poznate najzanesljivejše sredstvo, s katerim lahko pahnete v nesrečo svojega otroka?
Dovolite mu, da bo počel vse, kar se mu bo zahotelo.

mojega so črke začele zanimati pri3,5 letih. Je bil v bolnici, pa sva imela čas in se je naučil abecedo. Potem je spraševal še za male in od približno četrtega leta bere tekoče. V šolo gre septembra, ta mesec je dopolnil 6 let. Knjigo najraje najprej prebere sam, potem šele z nami, razume kaj je prebral. Vsak teden morva it v knjižnjico , je pravi knjižnji molj. Tako kot je napisala Volga, ko kaj rešuje prebere navodila in zastopi vse, bolj kot če mu povemo ustno.
Na drugi strani pa zaostaja na finimotoriki v primerjavi z vrstniki, ne zna si zapeti gumba, zadrge, čevlje kupujemo na ježka, riše ampak ne veš kaj je narisal, zna narisati samo črto in krog

Ja, saj naš tudi obrača, predvsem J-ji so vsi narobe obrnjeni.

A Minutne pravljice? To mora biti pa res fajn zadeva, grem brskat po netu, če jih kje najdem.

Evo da ti pomagam. Zgodbe za minutko je taprav naslov. Sem vedla da je neki z minutko

Tale bo taprata http://www.zalozba-tuma.si/zgodbe_za_minutko.html




< Sporočilo je popravil mily -- 18.3.2009 19:18:27 >

_____________________________

Ali poznate najzanesljivejše sredstvo, s katerim lahko pahnete v nesrečo svojega otroka?
Dovolite mu, da bo počel vse, kar se mu bo zahotelo.

Če lahko priporočam še eno knjigo. Od Polonce Kovač, Zgodbe od A do Ž.

http://www.emka.si/article.aspx?emka1docid=19821

Je prav na luštn način narejena. na začetku so notri zgodbice napisane z velikimi črkami, nadaljujejo se z malimi tiskanimi, potem pisanimi... in zgodbe namenjene težavnejšim črkam. Takim, ki jih magari otroci radi obračajo, zamenjujejo, pa problemi s strešicami. Tako da bo pomojem prišla prav še par let.

_____________________________

Ali poznate najzanesljivejše sredstvo, s katerim lahko pahnete v nesrečo svojega otroka?
Dovolite mu, da bo počel vse, kar se mu bo zahotelo.