Meni to ni normalno. No najbolje se bo videlo kaj bo, ko bosta imela otroka. Takrat bo morala mamica in sestra doumeti da ima on sedaj svoje obveznosti, če pa ne bosta bodo pa boji. Ker dvomim da njima bo on rekel ne.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Yenny, nekaj me zanima. Kje pa je njegov oče? Ker imam občutek, da je on bil vedno edini moški v družini in ga je mati zamenjala za partnerja (kar se pomoči tiče, da se razumemo). In sestra tudi, ker si napisala, da je vdova. On pa je verjetno ful dobričina oz. je tako navajen in bi verjetno (vsaj jaz tako mislim) ful slabo reagiral, če bi mu kaj rekla, ker bi mislil, da ga hočeš odtrgati od "uboge" mame in sestre. Verjetno (upam, da ne) boš potrebovala leeeta, da prideš na njun "nivo". Ali pa se bo vse spremenilo z rojstvom , kar bi bilo idealno.

Če sem jaz posestniška, je potem moj lubi tudi!  Mi2 ne gledama tako na to kot nekatere, pač uživama v skupni družbi in ja priznam, zelo redko greva kam drug brez drugega, tako je že od samega začetka in tako sva navajena, da če gre kdo kam sam, se pol sam klicarima itd. Glede svobode pa...sej nimava drug drugega pod ključem, sva dva odrasla ki se sama odločita kaj in kako...!!!Ali ste ve oz. vaši partnerji slučajno pod prislilo skupaj??

Hvala za vaša mnenja,taka in drugačna,vsak ima na svoj način prav,v vsakem je delček resnice in prav je,da na zadevo gledam tudi iz drugih zornih kotov.Da vam še malo razložim določene situacije,njegova mati je prav tako vdova,tam nekje pet let in dokler ni bilo mene je moj skrbel za vse,za trgovino,za vse potrebe,plačeval položnice,ker jih ona še vedno ne pozna,peljal sem,peljal tja,skratka zadovoljeval je vse njene potrebe.Tašča ni nikoli hodila v službo,je pač tipična žena oficirja in tudi tukaj je med nama velika luknja,na splošno o življenju,ker pač ne morem razumeti,kako človek,ki že 30 let živi v Sloveniji ne zna slovensko in kako lahko celo življenje leta iz ene kave na drugo kavo in samo priča in pametuje.Pać tako je moje mnenje,ona naj bo tam kjer je,grem k njej povprečno enkrat na mesec in to je to.Kar se sestre tiče in otrok,sem poskušala tudi tako,da sem pač njene otroke večkrat povabila gor k nam,da smo se igrali,nalar je to postalo že samoumevno in sem jih imela celedneve gor.Svojih otrok še v življenju ni peljala na sprehod,tako,da smo bili mi zunaj,ona pa je šla po kosilu lepo počivati.Pospravlja ,lika in kuha ji njena tašča,ker živijo skupaj,se pravi ne vem kaj ženska počne.
Malo sem pa tudi jaz sitna,priznam!

Meni se pa ne zdis.
Kot sem ti ze napisala, fant naj zamenja prioritete. Zdaj si prva ti oz. vidva, ne pa njegova druzina. Oni so vedno pomembni, se vedno so tu, ampak najprej naj se prilagaja tebi in vama, vsaj v vecini, ne pa njim. Nocem reci, da na njih kar pozabi, ampak prvo naj se ozira na vaju.

Tale dodatna pojasnila pa čisto spremeni zadeve in tudi s tem moj prejšnji odgovor. Tudi jaz bi bila sitna v tvojem primeru. Se bosta mogla kar z možekom dol vsest pa pogovorit. Stike naj le ima, tudi če kdaj pomaga, to mu ne moreš in ne smeš preprečiti, ampak vse nekje v mejah normale. Mogle bosta pa tudi onidve enkrat doumet, da morata zase poskrbet  sami. Saj sta čist zdravi in pri močeh. Fajn bi bilo, da bi te tvoj razumel in stopil na tvojo stran, to pa bi bilo tudi rešitev vsega. Pa srečno.

Eno je pomoč družini - to je hvalevredno.

Drugo je družino, iz katere izhajaš, postavljati pred družino, ki si jo ustvarjaš - videti le potrebe, želje in čustvene vezi prve. Kdor se temu ne misli odpovedati, naj si svoje ne omisli.

In če on počne bolj drugo kot prvo... ne, zame to ni normalno.

Se absolutno strinjam. Iz prvega posta se vsaj meni ni zdelo tako hudo.
100% sta se že pogovarjala o tem, kaj pa on pravi na to? Kako pa ima namen sedaj furat na eni strani svojo novo družino z dojenčkom in na drugi strani mamo in sestro?

A pa si jemu povedla vse to kar ti leži na duši?

_____________________________

*** Vse kar počneš, počni z ljubeznijo ***

Meni se ne zdiš posestniška, tudi midva imava tako življenje. povsod in vedno greva skupaj, če gre on brez mene, mislijo, da sva se skregala  in ne vidim nič slabega v tem. nekatere pač nemorejo biti 24 ur ob svojem moškem ali on ob njej, pri nama je drugače in če sem posestniška, pač sem, se ne sekiram zaradi tega. tko da veš, nista edina in te razumem, ko praviš da nista pod ključem če sta vedno skupaj, samo želita si tako. midva tut če se zmenva s kolegi, da greva vsak na svojo stran, se skos kličeva, full hitr prideva domov, tko da je brezveze, da greva kam posebi.

Pa res ne vem, kako si ve to predstavljate, kar človek napiše? Iz ene skrajnosti v drugo? Če človek ni prisesan na drugega, mora biti pa ves čas narazen in se ni prostovoljno odločil, da bo skupaj??? Jaz grem rada z mojim in on z mano in sva dosti skupaj. Včasih cele dneve. Včasih pa imava oba ogromno dela in pač nisva ves čas skupaj, včasih se komaj vidiva, pa zato še nisva umrla in je tudi ok. Kličeva se zelo veliko, zato ker sva pač frenda in si morava povedat karkoli nama na pamet tisti hip pade.

Posesivnost je za moje pojme zahteva, (lahko tudi neizrečena, lahko samo pričakovanje partnerja, ampak je to eno in isto) da tvoj partner mora biti samo s tabo ves čas in se ne sme odlepit od tebe, ter da ne more počet ničesar sam, ker ga moraš imeti ves čas na očeh in ga kontrolirat. Tukaj je razlika med svobodnimi ljudmi in tistimi, ki so posedovani. Jaz posedovana nočem biti niti nočem nikogar posedovat. Nekaterim pa to paše. In eno in drugo. To je res. To se jim zdi izraz ljubezni. In ok je, če jim to paše. Ni pa ok, če enemu paše, drugemu pa ne. To pa ni ok, tega drugega silit v svoj sistem posedovanja, pa to opravičevat s tem, da je edino normalno, da sta dva ves čas samo in edino skupaj 24/30/365 sicer pa drug drugega ne ljubita dovolj, ker nista sposobna biti zadovoljna samo v njegovi, njeni družbi. Malo hecno no, punce.

Ja ti boš pravila kdo koga ljubi in kdo ne  Odrasti!

Yenni, ko sem prebrala, da je njegova mama tipična žena oficirja in da ni imela nikdar želje se naučiti slovensko... Verjetno gre za družino iz "južnih" krajev - tam družine zelo skupaj držijo. Težko se jim boš postavila v enakovreden položaj (v njihovih očeh), imate različne življenske poglede. Si pa predstavljam kako te mora to jeziti. In ne verjamem da bo z rojstvom otroka kaj bolje. Vzeli ga bodo "za svojega".
Ali imaš morda kdaj občutek, da te tašča in njegova sestra ne sprejemata v družino?
Upam da se motim, pa nisem nacionalist, bog ne daj, samo prešinilo me je.....

ja,meni se zdiš čudna! kaj je to takega, če gre s sestro kupit nov telefon? jaz recimo tudi nimam pojma o tej k*** telefoniji, in sem ful srečna, če je kdo šel z mano! In kaj je narobe, če je šel materi pomagat? Ti tvoji nikoli ne greš?  A zdaj si misliš, da ker si pa ti prišla v bajto, da je pa konec sveta? Samo ti in nihče drug?

Ne muška ne mislim,da je konec sveta,ker sem prišla v bajto,daleč od tega.Zahtevam pa pozornost-nikakor ne 24 ur na dan,ki mi pripada,ker se imam kljub vsemu tako rada,da vem kaj mi pripada,nič več in nič manj.Nisem posesivna in v nobenem primeru nisem odvisna od partnerja,ne v finančnem ne v katerem koli in prav lahko preživim sama.Sem se pač odločila,da bom delila življenje z njim,kar pa ne pomeni za vsako ceno.Sem zrela,odrasla in samostojna oseba,za moje pojme z normalnimi pogledi na svet in se nisem pripravljena boriti za naklonjenost,pozornost in srečno življenje z nikomer,še najmanj pa z odraslima osebama,ki naj bi bili v teh letih sposobni prevzeti odgovornost zase in za svoje življenje.Amen!Če pač ženska pri 65 letih ne zna plačati položnice na pošti in posaditi rož v korito-to pač ni moj problem.Je pa to moj problem in še večji mogoče bo,ko bom imela otroka,pardon ne jaz ampak midva.Pač nisem ženska,ki bom sedela doma,vsa srečna,ker imam otroka,se cele dneve ubadala z njim in čakala dragega,da vse porihta,da bodo srečni zadovoljni.Odpade!Če se gremo družino,se jo gremo pošteno in vsi.Mi pač ne zadošča, če mož zvečer otroku naredi buc buc in to je to.Tista,ki je,je zame nora!
Ja,sva se pogovorila,oba se bova trudila,da nam bo boljše in lepše.Ne,ne bo se odpovedal svoji družini,tak zmaj nisem,jo bo pa omejil in postavil meje.Tako,da ne bo nihče prikrajšan!
Verjetno tako,lepo in gladko ne bo šlo,se pa trudiva in tudi to je nekaj.

nisi posesivna? Svoj prvi post preberi! Dobro namerno!

Muška, zakaj pa to?
Se strinjam s tem, da mora postaviti mejo pri teh vsakodnevnih stikih. Zdaj bo dobil svojega otroka in če bo v takem tempu nadaljeval, se mu bo utrgalo. Mislim ,da mora biti njegova lastna družina na prvem mestu.


_____________________________

Letos pa bo!

s tem se absolutno strinjam, ampak to še ne pomeni, da mora odslovit vse ostale, ki so prav tako njegova družina

Pa saj njegova družina ima od njega kar družina rabi. Ni fora v tem. Lahko sicer da bo tako, da družina ne bo imela dovolj od  njega, ko pride otrok, ali pa tudi ne bo tako, pojma nimamo - o tem lahko razpravljamo, ko bo otrok na svetu.
Ali pa če obrnem, imaš tudi prav, njegova družina, žena nima od njega toliko, kot bi ona rada. Ona bi rada več časa z njim preživela kot ga preživi, ne bi ga toliko delila z nikomer pač. To bi bilo to.

Jaz nič ne pravim, kdo koga ljubi ali ne. Pravim pa, da je čudno (beri posestniško), če nekdo trpi, ali se mu zdi too much, če njegov partner vsak dan pokliče svojo mamo, hkrati pa vsako sekundo svojega lajfa preživi samo z njim in ga kontrolira. In ne, ne pravim, da je nekdo zato zanič, vsak človek ima svoje fore in ok je tako. Je pa prav gotovo zelo zakompleksan v točno tej smeri.

Btw, jaz sem že zdavnaj odrasla. Imam meter sedemdeset.  Menda bo kar več kot 20 let, kar sem prenehala rasti.

Mikica, a ti dejansko poznaš kakšnega južnjaka, da pišeš takšen nesmisel. jaz imam južne korenine v celoti, moj mož je pa čisti Slovenec. starša sta prišla v Slo v srednjo šolo, oba govorita slovensko, mogoče jima kakšna beseda uide in med sabo se pogovarjamo slovensko in ne hrvaško. Mojega moža sta sprejela z odprtimi rokami, sestrinega fanta (Srba)- sicer sta šla narazen-enako. pred tremi tedni je imel rojstni dan in kljub temu da sta šla narazen, je mama rekla sestri naj ga pokliče, da se bodo dobili na kavi in sta mu dali darilo.

Moj mož pravi, da sta moja starša naredila v teh letih več kot njegova starša v celem življenju.

Moje setrične in bratranci, ki živijo tukaj so se poročili (ali pa živijo v izvenzakonski skupnosti) s slovenkami/slovenci in popolnoma vsi so bili lepo sprejeti.

Ti povem, da moja dva vedno stopita na moževo stran, če ga kaj zaštrikava, tast pa stopi na mojo ...vedno izpade hec iz tega.

Grupiramo se sploh ne, družimo se normalno s prijatelji, ne glede nato katere narodnosti so.

Ne mislim, da si nacionalistka, samo nekdo ti je dal napačne informacije .

A veš, jaz nikoli ne razmišljam o nacionalnosti, ti si me spet spomnila na to, da sem hrvaškega rodu .

- najina poroka(150 svatov)....moževa teta ni mogla verjeti, da se vsi tako lepo razumemo in da so se moji svatje pogovarjali z moževimi
-moževa babica me je za vsak verski praznik spraševala, kako pa imamo 'mi' , čeprav sva ji neštetokrat razložila, da smo iste vere in enako praznujemo.
 
 
Gina, kapo dol

1. A si kdaj pomislila, da trpi tisti, za katerega si partner tesko vzame čas zanj in je preobremenjen z drugimi. BTW več parov gre narazen, ker si ne posvečata dovolj, kot tisti, ki si posvečata "preveč".
2. če se je fant, moški ali kdorkoli že odločil, da bo moj življenski sopotnik, se je tako odločil prostovoljno in se v tem kontekstu (za moje pojme) šteje tudi to, da sem prva v njegovem življenju. starše si ni izbiral sam, mene pa si je. in ne, ni mi konec sveta če pokliče mamo vsak dan, ampak se mora zavedati da imata z mamo vsak svoje življenje. nekatere reči pač nemoreš ugajati mami in zanemarjati ženo, partnerico, partnerja itd.