Ne, to ni izgovor za tiste, ki krivdo delijo. Če en skače čez plot, nekaj ni ok, pa karkoli že - četudi "predobra" ženska, ki od deca ne zahteva odgovornosti in to neodgovornost prenaša.

Varat je res brez veze. Ampak deci to, vsaj nekateri rešujejo na kratek rok. Tisti hip se ne počutijo ok zaraid vse sorte reči, ali pa jim je samo dolgčas, pa zbežijo v nestvarni svet lepega življenja brez dolžnosti - k ljubici. Malo odklopijo nekateri. In ne, nimajo tolk jajc, da bi šli proč, saj v tem je problem. Imeli bi familijo, ap se hkrati imeli fajn. Saj jim ni toliko do ljubice v resnici najbrž. Oni se globoko v sebi zavedajo, da ne bodo nič rešili, če gredo proč. Nekateri razmišljajo še o tem, koliko so "vlagali" v odnos (z ženo) in vse skupaj... pa skoraj gotovo imajo ženo v bistvu na nek način še radi (saj od nje še vedno dobivajo reči, ki jim kljub vsemu veliko pomenijo), če ne bi tako čutili, ji povedali za prevaro in odšli proč. Vendar je vprašanje, ali čutijo do žene dovolj?

Drugo vprašanje je, ali njune vrednote res lahko postanejo toliko podobne, da bosta lahko še naprej skupaj živela?Npr.:  Ali lahko jaz živim mirno, ob dejstvu, da on hoče denar zase, mi pa kot familija komaj preživimo, ker si on kupuje igračke zase? Ali lahko živim brez crkljanja, če njemu to nič ne pomeni, meni pa ogromno? In obratno, ali on lahko sploh denar deli, če bo umrl samo ob misli na to, ker mu igračke tako veliko pomenijo, več kot obleke, hrana za otroke? Ali se bo lahko crkljal, če mu je to bedno se kar naprej crkljat? To sta samo dva čist brezvezna primera, ampak v odnosu gre vedno za mnooooožico takih malih reči, ki ti vsak dan sproti uničujejo življenje, če ti je res veliko do njih. In če eden ugotovi (še najboljše oba), da njemu ni težko nekaj spremenit, da mu tisto ne pomeni veliko, potem je problem lahko rešljiv, če pa partnerju dolgoročno ne moreš zadovoljiti njegovih največjih potreb, potem je pa brez veze skup ostat, ker boš ves čas nesrečen.

Varanje samo pa ne reši ničesar, razen da da človeku hiter odklop od stvarnega sveta in njegovih obremenitev.

Varanje samo ne reši nič, samo še zaplete stvari, vendar pa je to lahko kot nesreča na cesti - ti da mislit, da moraš bolj previdno vozit (včasih je dovolj, da se zgodi komu, ki ga poznaš, pa boš tudi sam bolj previdno vozil). Torej sama nesreča ni dobra, lahko pa ima to poz. posledica, da če jo vsi preživijo, potem bolj previdno vozijo.

Zakaj ne končajo prej? Ker se ne zavedajo, da je problem in tudi če vejo, da je, ne vejo, da je tako hud. Šele, ko se nekaj zgodi, konkretnega, takrat se ljudje zganemo. Prej radi mislimo, da je vse ok, ker se tako ni treba nič matrat, da bi stvari spremenili.
to je isto, kot če bi rekel: zakaj starši ne ukrepajo prej, predno je njihov otrok zasvojen z drogami? Ni res, da zato, ker niso vedeli, ampak zato, ker niso hoteli vedet, da se nekaj dogaja... vsak otrok bo oddajal neke signale že prej, predno je globoko v drogah, ampak predno najdejo doma iglo, si lahko rečejo,d a je samo faza, pa slaba družba, pa puberteta... ko pa najdejo iglo, pa si ne morejo več rečt nič takega in nekaj ukrenejo. Sama igla ni dobra, je pa dobro to, da se končno problem izpostavi in ga lahko začneš reševat.

Večinoma vsi vemo oz. čutimo, če je naš partner nesrečen, vendar pa dokler nič konkretnega ne reče, da moraš spremenit, pač rajši misliš:" saj je vse ok, mamo faze, zdaj je pač bolj dol... " Če pa se nekaj hudega zgodi, potem pa moraš ukrepat, vsekakor pa veš, da je nekaj narobe. To je dobro pri katastrofah, ker lahko začneš reševat problem, ki je do njih pripeljal, streznijo te.

Glej, težko ti povem kaj posebno pametnega. Glede zavrtosti, sem mnenja, da če bi moški posvečali čas in energijo, ki jo vlagajo v ljubice svojim ženam, bi imeli doma raj. Ne vem no, mene moja žena tko noro privlači, tako v razvlečeni trenirki kot zrihtana za na ples in to ji tudi večkrat na dan povem. Trenutno je pri nas suša, ker njej pač ni do seksa v nosečnosti, pa kaj naj, grem naskočit taprvo ki mi prekriža pot? Rajši se ji posvetim, pa dobim od nje več, kot bi pa dobil od naše tajnice v minici recimo .
Ne bom rekel, da ne bom nikoli v življenju varal, to lahko samo upam, ker smo žal vsi krvavi pod kožo in nikoli ne veš, kaj ti prinese življenje. Vem pa nekaj zagotovo, da bi se požrl od slabe vesti. Ravno zadnjič sem sanjal seks s taisto tajnico, ki sem jo omenil...zjutraj me je dobesedno bolela glava od slabe vesti in sem se prav oddahnil ko sem se zbudil. No potem me je bolela glava od smeha, ker sva se z ženo pošteno nasmejala na ta račun.
Bi lahko varal že večkrat, pa mi je tud totalno pijanemu prišlo na glavo to, da mi moja žena (takrat še punca) doma totalno zaupa in da tega zaupanja nikakor ne smem izneverit. Noben seks na tem svetu zame ni vreden toliko kot zaupanje in predanost en drugemu, ki ga imava z mojo ženo.
Tvoj si je zapravil tvoje zaupanje in to zaupanje je meni je zlata vredno. Močno je izgubil, pa če mu spokaš kufre al pa ne.

ja, sem mu zaupala, ampak sedaj je to zaupanje zelo načeto. Še zdaj si včasih mislim, kaj pa če je ..., čeprav mi on pove s kom je bil in kje, pa če tudi slišim pri drugih, da je bil res tam, sem še vseeno v dvomih.
ma čudno se počutim, včasih sem vesela, včasih pa brezveze razpoložena.Ampak odločila sem se, da ne bom vrgla puške v koruzo, mu bom že pokazala, da je ON NA ZGUBI.Mogoče ne takoj, sčasoma pa.Nekatere me boste obsojale:ja evo, pa mu je odpustila.Ja verjemite, sem tudi brala takšne poste in sem mislila:evo pa mu je odpustila, jaz mu ne bi, ampak zdaj sem sama v tem in vem, kako ste se punce počutile...

Kaj si mu pa odpustila, a ni šlo samo za eno zajebancijo s prijateljico?

Odpušča se zaradi sebe, ker če ne odpustiš (ne glede na to al ostaneš skupaj ali greš narazen), te tvoje lastne zle in zanič misli v gorb spravljajo vsakodnevno, upravljajo s tabo. Zakaj hudiča bi nekomu kaj dokazoval? Ali pa dokazoval to, da je on na zgubi? Tebi ni treba nikomur nič dokazovat, ker dokazuje lahko smo on tebi, da te je vreden in ne obratno, še manj se maščevat, ker to vodi samo spet v zanič misli in v zanič razpoloženje in v upravljanje nekoga na daljavo - v tvojem primeru če hočeš ti njemu kaj dokazovat, on tebe upravlja, te ima v šahu.

Jaz te razumem, da si šla preko tega. Tudi jaz sem šla - prvič. Težko je to sploh dojet in še manj se spopasti s tem. Pa vedno upaš, da je šlo za enkratno reč, za en sam skok čez plot, da ne gre za nekaj resnega. V bistvu metanje peska v oči. Ko pa pogruntaš čez čas, da te dobesedno ves čas j..., pa se ti zbistrijo možgani.
Upam, da je tvojega streznilo, čeprav mi glede na njegovo reakcijo ne vibrira tako. Ampak res upam, da ga je - zavoljo tebe.

Ja, zakaj bi mu dokazovala in hranila njegov ego?

Naredi nekaj zase, nekaj iz svojih sposobnosti, in dokazi sebi, ce ze zelis dokazovati, cesa si sposobna.

hehe,kalbo, lepa misel, čeprav ne vem, če je čisto resnična: lubi mislim, da nima ljubice (po pravici povedano, ne vem, kdaj bi jo lahko imel...) in se nam zelo posveča, pa je še daleč od raja trenutno, ko mora pokakane ritke brisat, pa otroke po rokah nosit, pa še mene kdaj poslušat, ko jamram, če sta naporni obe skupaj . Mal heca, mal resnice: dejstvo je, da ima dan 24 ur in da ne moreš vseh 24 posvetit 1 človeku, če imaš rad 3. Tako z vsakim otrokom dobi partner malo manj pozornosti, ker se ta pač razdeli. ne da bi to hotel, ne da bi ga imel manj rad, ampak enostavno ne zmoreš več. (Če je pa kdo ugotovil čarobno formulo, kako to naredit, pa sem prva v vrsti ).

janice, lej, saj odpuščanje samo po sebi ni slabo. Slabo je, če si človek laže in non stop "odpušča" iste grehe in ne vidi, da se vzorec ponavlja in še kar vztraja v trpljenju. To je slabo. To, da odpustiš nekaj slabega, pa ni slabo, ampak odrešujoče.
Če je šlo za enkratno zafrkancijo, je tudi res brezveze zato cel zakon stran vršt. Če se bo zadeva ponavljala oz. ponovila, pa seveda zaključiš to poglavje. Normalno, da si zdaj bolj previdna in da mu ne zaupaš, tudi to ni nič narobe, samo on pa mora vedet, da si mora tvoje zaupanje izborit nazaj in delat na tem.

To že drži, vendar ima tudi partner dva človeka več, da jih ima rad. Zaradi tega ne bi smel biti prikrajšan.

hehe, se strinjam, zato pa ostajajo z nami, kljub vsemu . Se jim že mora splačat, saj niso mazohisti. Ampak sem ravno zadnjič razmišljala: dokler nisva mela otrok, sem lubiju delala sendviče z domačim kruhom, pa mu včasih sredi noči spekla mafine, če je zgodaj šel na teren,... Ko sva dobila prvo, je včasih še dobil svež kruh, sendviča mu pa že nisem več naredila, zdaj pa ni ne kruha ne sendviča . Pa mam malo slabo vest včasih . Prej sva spala skup, kadar sva hotela, po prvi kadar je ona spala in se ni zbudila, zdaj morata spat obe in nobena se ne sme zbudit... Skratka, ni glih definicija raja, vsaj po moški definiciji verjetno - bo kalbo povedal . Je pa vseeno luštno, itak , ampak za raj, bi pa še kaj dodala, če si lih lahko zmišljujem .

Zdej me pa prav zanima, kaj je zate moška definicija raja.

hehe, ankica je zadnjil fajn napisala, da ste moški nezahtevna bitja:rabite hrano, spanje in seks, baje .In glede na to, da mu trenutno vsega primanjkuje... No, rabite še ljubezen, verjetno, tega pa je na pretek, upam, da izravna .

Men tud trenutno primanjkuje seksa, dva tedna nazaj je šlo bruhanje navzkriž po našem stanovanju, še kak teden prej je tamala prevzela vlogo kuhalnika in je kuhala kot za stavo, pa označim moj dom še vedno za raj, ker mi je moj dom varen pristan in to je zame raj.

hehe, kalbo, različne definicije raja: zame je to takrat, kadar si rečeš: "Boljše ne more bit!" In če ti žena bruha, bi si vsak mož želel, da ji ne bi bilo slabo, tak da to zame ni raj (niti da jaz bruham zame ni raj), kar pa ne pomeni, da bi rajši bila kje drugje kot z mojimi ljubimi.

da pa to slišim iz tvojih ust

 Me napačno citiraš. Pod točko tri spada šport, ta pa se izraža v veliko oblikah, ne samo kot seks .

Sicer je ta izjava mišljena kot kompliment moškemu svetu, da znajo biti zelo nekompleksni, realni, ne iščejo dlak v jajcu in svet jemljejo tak kot je. Ženske pa imamo navado iz muhe narediti 20 slonov pa še 3 nosoroge zraven .

Raj je zelo relativna zadeva. Se spreminja s časom in izkušnjami. Kot najstniku ti je raj, da lahko greš ven in se znoriš, ideja družine pa ti je najbolj dolgočasna stvar na svetu. Potem v študentskih letih ti je fajn v dvoje, na potovanjih ali karkoli že počneš (nadaljuješ z žuranjem iz dijaških let ). Potem se zaposliš, malo dozoriš in spet imaš pred sabo nove prioritete, cilje v življenju, ki ti predstavljajo raj. Raja pa ne more biti, če je vse popolno. Potem s eniti ne bi zavedal(i), kako se imaš lepo, ko imaš doma zdrave otroke, pa moža, ki je uvideven in potrpežljiv, kljub občasnim muham. Slabi trenutki gredo torej z roko v roki z dobrimi. Brez prvih ni drugih oziroma jih ne znamo ceniti in prepoznati.

Seveda -  zlikana oblačila, topel obrok in pospravljeno hišo. Verjetno ženo izenačijo z mamo .

Otroc so bruhal, ne žena.

Ne vem kaj naj rečem!?!? Jaz sem pa predvčerajšnjem izvedela da z mano vara, bog ve katero ženo po vrsti!!!!!!!!
Ne vem ali bi vreščala, ali se ulegla pa crknila.
Zahtevala sem da mi prinese potrdila da je ločen, oz. ni poročen. In to še sam raziskujem. Neuradno pa sem izvedela da živi z ženo in otrokom. Poslala mu sms, na katerega do danes nisem dobila odgovor.
Mogoče bo katera od vas rekla, da je to karma. Ker, hkrati sem v sexualnem razmerju s poročenim moškim.
Kaj naj na to rečem? Ženo je varal pred mano neštetokrat, pa jo še bo. POvedal je pa da njo in otroka ne bo nikoli zapustil. Najina občasna srečanja so neke vrtse trening. Čeprav je v določeni meri ljubosumen na tega drugega.
Nimam opravičila, razen tega da sem POTREBNA NEPOTEŠENA, SAMA V TEJ DRŽAVI, 36 LET STARA, LOČENA, BREZ OTROK, IN ZDRAVIM SE OD DEPRESIJE.
Tako sem potrta.
Sicer imam takšno tako službo, da je več moških kod žensk, lahko povem, da bi me lepo število teh tipov dalo dol, če bi lahko. Moram povedati, da so povečini poročeni?
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
Poslušjte pa kaj navajajo skoraj vsi moški, ki me poznajo:
prepametna???
predobra!!!!!
da sem kot ded (beri: ne morejo me zaj....)
dobro izgledam
dobra v seksu
etc etc
NIČ VEČ NE RAZUMEM
Od zadnje izkušnje sem prizadeta, jezna, izigrana.
Kaj pa on? Če jaz ne bi preverila, bi z mano živel paralelno življenje?
POMAGAJTE MI! A je pri vseh isto? A so vsi bolani, emotivni invalidi ali kaj?
Prosim, da mi nekdo pove nekaj. Zdaj si želim edino da razumem, kaj je z mano narobe, kaj z drugimi?
Bom za vsakega najeti privat detektiva ali kaj?

Draga Naki! Oprosti, ampak, če si sama tako nezvesta, kako sploh lahko pričakuješ zvestobo od drugih!? Res ne vem... In pomisli! Tebi je sedaj hudo, ko si ugotovila, da je moški s katerim se srečuješ pravzaprav poročen in živi z ženo in otročkom. Kako pa misliš, da se počutijo žene, punce,... tistih s katerimi si ti (in še celo veš zanje)? Verjetno ravno tako izigrane, prevarane,... in verjetno še v večji meri kot ti sedaj!
Moje mnenje je, da si vsak zagotovo lahko najde sorodno dušo brez da bi s tem komur koli povzročil težave, skrbi,... In če že naletiš na moškega, za katerega veš, da je vezan, je zagotovo bolje, če se obrneš stran in mu ne "podležeš" kljub njegovi morebtni vztrajnosti! Ker če so oni slabi, kaj si potem ti, ki se zavsestno spuščaš v takšne veze!? In še nekaj! Lep pregovor pravi: "Kakor si boš postlal - tako boš spal!"
Pa brez zamere!

_____________________________

Če lahko o nečem sanjaš, lahko to tudi uresničiš!

zamere ni. kar se tiče razmerja z dvema, to se mi je zgodilo prvič v življenju, pa ne vem če ne samo zato, ker si mislim, ča lahko oni, zakaj ne bi jaz. za tega nisem vedela da je poročen. ko sem izvedela, sem mu povedala.
noben nima nalepke "poročen".
pa imela sem slabo vest, ker sem to počela.
ne me narobe razumeti, v osnovi sem zvesta, iskrena, ampak se sprašujem, kaj je poanta tega. da me bo vsak lahko prizadel?
ker on vara, žena ne vem kaj počne, isto verjetno, ker je z njo prevaral bivšo, jaz pa trpim.
a bom morala naštudirati psihologijo, pa vohunjenje, da bi vsakega preverila. a bi postala paranoidna, ker večina drapa izven zakona?
ne vem ne vem ne vem
moja moralna integriteta je ogrožena. delam in obnašam se po nekih "regelcih", ni dobro, če pa "malo" grešiš, imaš neko satisfakcijo. vem da ni to prav, ampak v tem trenutku se res ne znajdem več.

Pri 36 letih je pa skrajni čas,da si vsaj malo resna.Da pa si zahaklala ravno poročenega pa nič čudnega.Sej pri teh letih so pa že itak vsi,al poročen ali pa v resni vezi.Ostanejo samo ločenci in pijanci,ki nikoli niso imeli resne ženske.
Za kakšne mladeniče si pa žal malo prestara.Pa te ne žalim glede let,da ne bo pomote.Sicer pa moški itak že na daleč zavohajo,katera je za stvar oziroma samo za sex,sej za kej drugega te pa itak nimajo.Samo družina pa pol samo trpi.Ej,sovražim take ženske.

Men tud niso takšne ženske preveč všeč, ampak ti imaš vsaj malo slabe vesti. Ni še prepozno, da si najdeš pravega in si ustvariš družino, če si je sploh želiš. Drugače pa res ne verjami preveč tem besedam kao da si prepametna, predobra in ne vem kaj še vse, ker na tak način te želijo sam spravit v posteljo. Ne razumem pa kako ne opaziš,da je moški poročen,men bi blo takoj čudno, ko bi se začel  izgovarjat, da nima časa, ne dvigne telefona , ne more ostat čez vikend itd.

A celega njenega teksta pa ne bi prebrala? Ker tole si kr precej vzela ven iz konteksta