Najbolj sem hvaležna, da je moja hčerka zdrava. Da je kljub možganskim krvavitvam ob porodu danes skoraj čisto brez posledic. Za očke pa upam, če se vid ne bo slabšal.

Mislim, da mi v življenju gre dobro. Se ne pritožujem.

Mislim, da se premalo zavedamo svoje sreče in kljub temu, da imamo (skoraj) vse, si še vedno želimo kaj več.
Res se premalo zavedamo minljivosti vsega kar imamo. Ta pa pride še prehitro.

Sem hvaležna in vesela za vse dobro, ki mi je dano v življenju. Res pa je, da bi se lahko še večkrat spomnila na to

Od sinve bolezni naprej sem hvaležna za vsak trenutek, ki nam je dan, da ga preživimo skupaj.

Vsak dan upam, da bo še naprej tako.

Hvaležna sem za vse to.

Ravno danes sem razmišljala (ko se mi nekaj ni posrečilo kot bi se moralo in sem ponovno spoznala, da živimo v Banana republiki), kako je to tako brezveze in da sem lahko srečna, da imam tako zlato hčerkico in tako zlatega bodočega moža in da smo vsi zdravi in se imamo radi. Ker dejansko je to edino, kar je zares pomebno. Brez zdravja in ljubezni, nimaš nič.

Nekak tako kot Kerensa - hvaležna kakemu bogu nisem ker pač ne verjamem vanj, sem pa zeloooo srečna, ker živim na tem našem ljubem Balkanu, krasen košček Zemlje, da ni vojne tu, pa celo še ni tako uničen kot marsikje drugje, da imam lahko otroke, da je ena divja in druga nežna, ampak obe zgledata srečni, da imamo za jest, da imava celo službi, ki naju celo zanimata, da imamo 1 leto porodniške (kar je zelo redko), da sva se našla z lubijem, ker to je res sreča, da se ne pikava non stop (ker to je precej redko), da sva na svojem, no, to sem pa res hvaležna svojim staršem, (ker bi znorela s katerimikoli starši nonstop skup, rabim svobodo!), da lahko hodim, diham (to ni tako samoposebi umevno, kot se mogoče sliši ), da sem zdrava, kadar sem in da se vse ok konča, kadar nisem, pa da tamalidve ne zbolita, da se lubi polomi samo "malo", kar pomeni, da se zaceli in je vse po starem, ne pa da ima potem dosmrtne posledice (on se pač vsako leto kaj polomi, zvije,... klasika, nimaš kaj - dokler ni hujšega, sem prav vesela).

Se pa dostikrat spomnim na to, kadar se začenjam sama sebi smilit, kar mi gre seveda na živce. In tako recimo če bicikliram v službo v največjem dežju, si rečem, kako mi je fino, da bom prišla na toplo, se po možnosti še preoblekla, (če mam rezervne cunje sabo), sicer pa vsaj obrisala in se lepo posušila na toplem, ne pa da zmrzujem v neki jami, skup z mesece neumitim samcem, ki seveda kaj hoče od mene... pa se mi zdi, da mi je super!

Ali pa če se tamali dve obe naenkrat spomnita, da pa nekaj nujno četa točno zdaj in niti trentek kasneje, jaz pa se ravno tuširam ali preoblačim in potem poizkušam nekak ugodit čim prej vsem trem in skačem napol oblečena sem pa tja... Pa si mislim, da imam srečo, da lahko skačem sem pa tja (kar ne bi mogla, če bi bila invalidna), da imam kje skakat sem pa tja napol oblečena (kar ne bi mogla, če ne bi bila na svojem), da imam zaradi koga skakat sem pa tja (kar ne bi mogla, če ne bi imela otrok), da imam kaj za oblečt koneckoncev in da lahko obema navsezadnje ugodim (imam mleko, torej lahko podojim tamalo, imam hrano, torej lahko dam veliki za jest, itd...)

In ves čas vsem tupim, kako nam je lepo, pa me samo čudno gledajo (razen lubija, on se strinja ), pa pravijo, da sem naivna in otročja in da ne razumem - česa?

mam naporno obdobje v življenju (in ga ne bi nobenemu privoščila), pa sem vseeno hvaležna za vse kar imam. hej, folk je naiven, če misli da ni možno, da bi blo še slabše - tako da ja, sem hvaležna za to kar mi je dano 

Ja
Po vsem, kar sem v življenju že dala čez hudega, sem postala hvaležna za vse tiste malenkosti, ki jih prej niti opazila nisem oz. sem jih jemala kot same po sebi umevne.

srečna,bogu hvala za vse....

_____________________________

Kdor zmore sanjati, najde vizijo. Kdor najde vizijo, poišče pot. Kdor najde pot, doseže cilj.

Vsak večer se zahvalim  ... predvsem za zdravje.

_____________________________

♪♫♪♫♫

Tudi jaz sem zelo hvaležna, da sem zdrava, da imam pridnega partnerja, ki zame veliko naredi, da imava stanovanje, avto in še kaj, najbolj in res najbolj pa sem hvaležna, da imam zdravega fanteka.



_____________________________

Sinek moj je najvecji zaklad v mojem zivljenju