Oj!

Sem reagirala napačno...mislim da ne!!! Pri naši hiši so meje tabu, vsek misli da lahko hodi kjer mu je.
S partnerjem med tednom živiva pri meni, ker imava tako oba bližje do službe, med vikendi pa sva ali pri njemu ali pa greva naokrog.
Kličem včeraj zvečer sestro, da malo počvekava, da mi pove kako se ima in mi pove da sta bila z njenim fantom doma in da je želel videti najino stanovanje in da mu je šla gor pokazat. Mi je dvignilo pritisk...niti toliko ni vredno da bi vprašala. Potem me pa nadere še moja mama, da kako se obnašam, da sem sebična, nepoštena, da je stanovanje, ki sem ga sama sprojetirala, sama opremila ravno toliko sestrino, oz. bratovo kot moje. HALO!!!!!Saj sta mi res pomagala narediti neke stvari, vendar...ne za ceno moje zasebnosti. Tudi jaz njima pomagam, če je potrebno, vendar...malo je pa tudi treba spoštovati meje, kaj mislite?!?

In kljub temu si šla urejat stanovanje v hiši svojih staršev .

Težko je postavljati meje, kjer jih nikoli ni bilo. Sploh "doma", kjer ni bil samo tvoj dom, ampak tudi dom tvoje sestre in brata. Sicer ne poznam cele situacije in kako dolgo nazaj sta se onadva odselila, ampak... enkrat boš morala narediti red (če mislita s fantom živeti pri vas) in zahtevati spoštovanje. Tvoji bodo morali pozabiti na "dom, ki je nekoč bil" in se sprijazniti s tem, da je to sedaj "vajin dom", v katerega vstopajo, ko so povabljeni.

To sem ugotovila pozneje, ko...Dokler smo bili vsi skupaj, je bilo vse o.k., no vsaj meni se je tako zdelo. Potem ko sem pa imela stvari že urejene, ko sem želela postaviti meje, potem...sem šele uvidela da...dokler sem tiho, dokler kao da ne vidim da hodijo po kuhinji, kopalnici, spalnici...dokler ddovolim da zapirajo radiatorje po stanovanju, ko naju ni doma, je vse ˝vredu˝. Ko pa začnem bolj ostro postavljati meje, pa postanem sebična, nehvaležna...

Zakaj majo pa ključe od vajinega stanovanja?

Kot otrok sem prosto vstopala v bratovo sobo, v spalnico starsev v kuhinjo, dnevno sobo. Tudi sedaj, ko pridem domov, prosto vstopam povsod (ce vem, da je kdo doma, poklicem ali potrkam). Moji starsi, moj brat in njegova druzina so moja druzina in mi je povsem normalno, da se moj brat prosto giblje po mojem stanovanju ali jaz po njegovem, tudi, ko ga ni doma. Ni mi niti problem skuhati si kavo v njihovi kuhinji, kot njemu ni problem skuhati si kavo, pogledati v hladilnik, vzeti si za jest..., ko mene ni doma.
Glede na to, da ste v "problem" vpleteni le domaci osebki.... ja morda rahlo pretiravas.
Pravis - zasebnost. Fajn... a tako spostujes tudi zasebnost tistih, ki vec ne spadajo v "tvoje" stanovanje" ali se prosto gibljes po delih hise, ki ne spadajo v tvoje stanovanje. Resnicno, ti sama vedno prvo poklices in vprasas ce lahko stopis v te "ne tvoje" prostore hise ali se se vedno obnasas kot del druzine, ki skupaj zivi? Ce se sama tako obnasas ( da vedno prvo vprasas preden vstopis npr. k starsem, ali v sestrino sobo) potem morda v dogovoru z ostalimi lahko zahtevas, da prvo vprasajo. Ker pa mocno dvomim, da to tako je - zakaj zahtevas posebno obravnavo? Ti lahko prosto k drugemu, drug pa ne sme prosto k tebi.



_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Ključe? Kaj pa je to?  Ko sem bila še sama, sem se včasih zaklenila, ker mi ni bilo, da mi prileti gor, ker ji je dolgčas in bi se pogovarjala, ker jaz tako nimam biti od česa utrujena, saj celo službo sedim.
In ko je našla zaklenjena vrata, je rekla da v njeni hiši ne bo NIHČE zaklepal nobenih vrat pred njo,....če najde še kdaj zaklenjena kakšna vrata, je sekira pri hiši, tako da.... da je že dosti pretrpela zaradi svojega in mojega očeta, da jaz...jaz sem pa pdedovala vse njune slabe lastnosti....

Jah.....pol se pa naga sprehajajta po stanovanju, kkšne lisice pa vibrator nastav na kuhinjsko mizo.....

V eni hiši živimo tri družine. Resnično je, da je hiša gromozanska pa vendar nikoli nihče ne zaklepa. Se mi je zgodilo, da sem prišla domov iz službe pa mi je mami rekla sposodila sem si kavo, ker mi jo je zmanjkalo. Ja zakaj pa ne. Imam psa, brat mačko in ko koga ni doma si spuščamo živali k sebi, da jim ni dolg čas. Ko staršev ni doma si tudi sama sposodim kakšno malenkost (strojček za izdelavo rezancev...) Imamo urejeno pralnico v kateri je en pralni stroj in en sušilec, pa še nikoli ni prišlo do krega.

Saj vem, da me boste nekatere karale, da nimam zasebnosti. Imam jo ravno toliko kolikor jo želim. Ko sem doma lahko pride vsak k meni le potrkati mora na vrata.
V tem, da hodimo križem in, da je kdo v mojem stanovanju, ko me ni doma se mi ne zdi nič spornega smo domači in se resnično dobro razumemo.

Ja mogoče res preburno reagiram, vendar saj me ne moti če pride sestra oz.brat v moje stanovanje, gleda tv, posluša radio, si vzame kaj iz hladilnika...razjezilo me je ker sta šle mama in sestra,  moje stanovanje razkazovat **** človeku, ki ga jaz sploh ne poznam.

Sori, samo si res ene čudne gene podedovala, če si v takih razmerah potem greš urejat stanovanje, ki po vrhu pravno gledano res sploh ni tvoje. Brez zamere, samo ko si ravno o genih govorila, mi je najprej to na misel padlo.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Zdaj si za to zvedla in odregirala tako kot si, za moje pojme pravilno. Naslednjič ti ne bosta več povedali komu sta razkazovali tvoje stanovanje.

Tudi pri nas je podobno. Je pa res, da ne hodimo drug drugemu v stanovanje, če ni potrebno - recimo mi ne pride na misel, da bi šla dol gledat televizijo ali kaj podobnega. Posodo in podobne stvari pa si mirno izposojamo. Na vrata pa vedno potrkamo.

Bi pa rekla, da je tvoja reakcija malenkost pretirana. Lahko bi povedala mnenje na lepši način. Recimo, OK, ni problema da greš pokazat stanovanje, samo bi mi bilo prijetneje, da me prej pokličeš in vprašaš. Potem moraš vedno pazit, da je pospravljeno, pa da ja ne pustiš kje kake intimne zadeve itd, če bo slučajno kdo vohljal po stanovanju.

Pogovorite se na miren način in določite neke meje. Ker do zasebnosti ima vsak pravico in to nikakor ni znak nehvaležnosti, to bi moral pa ja razumeti vsak starš.


< Sporočilo je popravil krfjolca -- 2.2.2009 10:13:51 >

_____________________________

Anžetko Bosopetko in Sarica Košarica :D

ja če te moti toklo, pa spokaj na svoje. si plačaš najemnino al pa kupiš stanovanje. 

Probaj zamenjati vlogi, morda ti bo lazje. Da ti tvojega partnerja pripeljes v domaco hiso, v kateri ima sestra svojo sobo in mu povedo (morda mu ze prej sama govoris ali poves) kako ima sestra krasno zrihtan prostor v hisi itn.. in on izdavi, da bi pa to res rad videl.... pa razmisli o nagibih in obcutkih.
Kolikor je tebi tuj, je njej (sestri) domac. Tako kot je tvoj partner tebi domac, tvoji sestri pa tuj.

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Ej, isti primer je bil pri mojih doma. ko je brat izvedel da je mama peljala gledat stanovanje babici, je bil užaljen. Prosil je mamo da prihodnjič prej vpraša, ker mu ni prav da hodi kdo po stanovanju ko njega ni doma. Mama in ata sta bila potem še bolj užaljena, češ, dala sta mu celo nadstropje, zdaj pa postavlja meje. Prišlo je tudi do solz iz obeh strani, tako prizadeti so bili vsi.
Kdo ima prav v mojem pogledu? Mislim da brat. Kljub temu da ni uradno njegovo, si je uredil dom in ima pravico, da je njegov. Sem prepričana da ko bo 1. možnost bo šel drugam, saj je zamera ostala.
Zakaj nekateri ne morajo upoštevati želja drugih, pa čeprav nismo istega mnenja. Če nekomu ne paše in pove da mu ne paše, je prav da se njegova želja upošteva!

hja, vzamem telefon in pokličem svojega brata in ga vprašam: Čuj, a lahko peljem tega in tega v tvojo sobo, ker bi jo res rad videl. Jaz izpadem kulturen in normalen, brat pa lahko odkloni (kar v primeru lepega vprašanja ne bo storil) ali pa reče seveda...

In vsekakor bi jaz osebo, ki grozi s sekiro izzval, da lahko poskusi podret vrata, vendar...

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

tudi soba najstnika, ki še živi pri starših, pravno gledano ni njegova, pa vendar kultura in spoštovanje njega kot osebe zahtevata, da brez njegove privolitve ne razkazuješ njegovega "doma" (pač brloga, kamor se zatečeš pred svetom) tretji osebi. meni, ko smo še bili v istem stanovanju, nikoli na kraj pameti ni padlo, da bi razkazovala sobe drugih mojim obiskom. ker gre za zasebnost. in družina naj bi zasebnost, do katere ima pravico vsak, spoštovala bolj kot lastnino enega ali drugega člana.

aja, in to, o razliki med "tujimi" in "domačimi". tudi moji starši imajo ključe stanovanja, kjer živim, in hodijo preko njega, ker je v njem tudi vhod v skupno klet. in me ne moti. kot me ne, če gredo in vzamejo, kar potrebujejo. me pa bi, če bi vodili druge ljudi, pa čeprav njihove prijatelje. in tako bi me motilo tudi, če bi brskali po moji sobi, doker smo bili skupaj, ali sedaj mojem stanovanju, in česar tudi jaz nisem nikoli počela. meje pač so. in ja, tudi sedaj bi me motilo, če se ne bi mogla zaplepati ali če bi vstopali brez trkanja ali podobno.

avtorici teme pa predlog: morda pa bi res morala naga hoditi po stanovanju da bi opazili, da so včasih meje z razlogom

< Sporočilo je popravil Lenck -- 2.2.2009 11:39:08 >

Jaz te čist razumem...ko naju ni doma je stanovanje zaklenjeno (rezervni ključ je pa doli za vsak slučaj,če do česa pride) in brez najinega dovoljenja nima po stanovanju nihče kaj za hodit-razen staršev- ker je pač njuna hiša in pa ker vem da ne bosta štoferila na okoli, razen če bosta kaj rabla (npr. v kuhiji). Sestre ali bilokateri drugi ljudje pa nimajo kaj za iskat, jaz tudi ne hodim po njunih stanovanjih in hišah ko njiju ni doma, to se mi zdi nesprejemljivo!!!

V naši hiši živimo tri družine, midva, moja mami z mojim bratom, ter v tretji etaži brat s punco. Mi na kraj pameti ne pade, da bi se po bratovem stanovanju sprehajala, seveda mu kaj vrnem, ampak če ju ni doma, grem samo toliko notri, da na mizo odložim. Načeloma me ne moti, da si on sposodi kaj najinega, samo rečt mora prej, ne pa da študiraš kam kaj zgine (no sicer si skoraj vedno on vzame, še ni dojel kaj tu naju moti). Ko grem k mami tudi potrkam, da ve, da prihajam, saj ona naredi isto, k bratu v sobo pa tudi ne grem brez povabila naprej, vsak si zasluži svojo zasebnost.

Pravno gledano ima avtorica prvega posta, posestno pravico in njena mama nima pravice do vstopa,kljub temu, da je lastnica.
Sam pol vse skupaj nima več nobenega smisla in je najbolje, da se odseliš.

Tudi pri nas smo v hiši tri družine. Midva, svakinja z družino, pa tast in tašča. Razen vhodnih vrat, ki so skupna, nihče ne zaklepa. Ampak tudi nikomur ne hodi na misel, da bi blodil po drugih stanovanjih, kadar ni nikogar doma. Z izjemo, da drug drugemu zalivamo rože med dopusti, pa kakšno centralno prižgemo, pa take stvari. Pa še to se pokliče in prosi za kakšno tako stvar. Ne vem, meni je spoštovanje zasebnosti čista osnova sobivanja. Pa pri tem ni važno, kdo je formalno lastnik hiše.

točno to. ne gre se za pravno-formalne odnose. gre se za družinske, medčloveške odnose in spoštovanje.

¸

ja, pa idi to razloži njeni mami....ki ima sekiro spravljeno....


hec na stran: tukaj ne bo nikoli bolje, ker je pač vse od staršev, ki si poleg lastninske pravice lastijo tudi pravico poseganja v intimo.

in sem tudi prepričana, da le-ti ne bodo nikoli dovolili fizične delitve hiše.....

še petstotič bom napisala: raje v eni najeti sobi, kot v vili, v kateri je gužva

_____________________________

...vox populi...