Pri taprvi sva kupila drug drugemu veliko darilo, ki sva si ga že dolgo želela: on meni overlock stroj (ala šivalni stroj za pletenine), pa par prčkarij za zraven (nogice za overlock, igle,...), jaz njemu digitalni foto, pa par stvari zanj (spominsko kartico, torbico za foto...). Oboje je stalo do E enako, čisto po naključju . Pri drugi si nisva dala nič, ker se pač zdaj prihodki delijo s 4 in ker so tudi malo manjši... Bova počakala na 3., hehe .
No, ni čisto res: obakrat mi je prinesel še par kuharskih knjig (sem nora nanje) - oz. prvič mi je 2 prinesel v porodnišnico, 2 pa pustil doma na mizi, ker je vedel, da ga ne bo doma, ko bom prišla iz p. (je prišel tisti večer). Drugič mi je prinesel v porodnišnico in stanovanje spucal v nulo .
Jaz pa sem mu dala prvič njegovo zdaj daleč najljubšo knjigo "Bog kot zabloda" s posvetilom, da jo je dobil zato, da bo lahko svoji punčki razložil, zakaj ni krščena (vedno je bil ateist, samo se včasih ni znal preveč dobro pričkat okoli tega, pa si je želel naučit - zdaj sem pa s to knjigo pravo pandorino skrinjico odprla ). Knjigo je prebral na dušek, hehe, predno sva midve prišli domov. Pri drugi punčki je dobil knjigo Z otroki v gore, s posvetilom, da bomo z veseljem šle z njim . Smo že šli na izlete po njej .
sigurn pa se nobena ne bi branla manjšega kosa zlatnine. user posted image
Nakit je vedno zadetek v polno, samo moraš vedet, kaj si partnerica želi...
Zlatnino bi mu pa nekam zabrisala
- ker zelo dobro ve, da je ne maram, to bi bilo čisto zafrkavanje, če bi mi jo prinesel
.
Rož v porodnišnici Lj. ne dovolijo zaradi alergij, edino če je čisto zapakirana v plastiko - samo kaj maš potem od nje
Treba ni dat nič, mi je pa všeč, da sva si dala kako knjigco - čisto tako, za spomin... Pa še bereš jo lahko medtem ko čakaš, da bojo končno obiski, recimo
. ali pa zvečer, ko ne moreva zaspat od vseh vtisov ali pa ker se pač pogrešava... Sem pač praktik
.
Sicer si je pa moj lubi kar zaslužil darilo: ko je pucal wc za mano, če ga nisem mogla, ko sem bruhala, ko je bil z mano na porodu in sem se lahko obešala po njem, da sem lažje prenašala popadke, ko je klicaril zdravnike, kaj naj naredi z mano, ko sem bledla od vročine... (pač nisem mela najlepših
...)... drugič ko je vdano čakal pol leta na to, da bova spet
, trepetal z mano, me probal razveselit, rihtal taprvo, kolikor je le lahko... ma, mislim, da si je kar zaslužil
... tudi na porodu bi bila lahko brez vseh babic, samo da bi bil on zraven - lažje kot pa obratno - z babicami in brez njega...
Aja, pa v drugo mi je naredil CD za rojevanje - najljubše komade, da mi bo lažje, ker sem se zaklela, da na slovenski pop ne bom več rojevala (prvič sem rojevala ponoči, radiu v p. ni delal cd in seveda so na vseh radiih zaradi zakona o 1/3 slo. muzike, vrteli samo to
). Zato mi je 2. naredil cd in sabo sva prešvercala radio (mela sva ga že prvič v avtu, pa ga niso pustili prinest gor) - 2. sva ga dala v nahrbtnik
. no, pa sem rodila, predno je uspel radio prižgat - pa tudi popoldan je bilo in je bila tudi na radiu čisto ok muzika
.