Drage mame, lep pozdrav!
Toliko vaših super nasvetov sem doslej prebrala, zato upam, da mi boste tudi tokrat pomagale.
Lani sem v 26 tednu s CR rodila dvojčici - še zdaj ne vem, zakaj, vendar se je vse zgodilo veliko prehitro. Čeprav sta se borili kot levinji, nista zmagali.... Ne glede na to, da je minilo že nekaj časa, sem še vedno brez besed. Razen da skomignem z rameni in se nasmehnem čudežu, da sem ju sploh lahko spoznala, okoli tega ni kaj povedati, razen da je treba gledati naprej, v prihodnost.
Pol leta po porodu sva znova naravno zanosila in sedaj sem v 22 tednu. Seveda bi bilo bolje malo počakati, ampak leta (kmalu bom 38) so govorila svoje, želja pa je tudi bila tako močna, da sva z dovoljenjem G delalal in naredila.
Al bo fantek al pa punčka - ne veva in morda se bova pustila presenetiti do konca. Ne vem zagotovo, je pa jasno, da si želiva le eno - zdravega otroka.
Nosečnost mineva brez ekstra težav. V 8. tednu je prišel šus adrenalina, ko sem malo zakrvavela, a so me po 2 dneh iz bolnice poslali domov z buscopanom in od takrat sem OK.
V 20. tednu je G odkril, da posteljica prekriva MV (ta je dolg 5,2 cm). Pravi, da ne bo delal panike in da sem bova okoli 25, 26 tedna pogovarjala, kako naprej.
O tej zadevi, ki se ji strokovno reče placenta previa, sem našla nekaj info. Večinoma opozarjajo, da mame morajo počivati, ker se posteljica lahko trga. Da so zato možne krvavitve. Da je možen vaginalen porod, a da je CR veliko bolj verjeten.
Alora, drage ženske - je katera med vami že imela dva CR? Je v drugo kaj huje? Bolj nevarno?
Hvala za odgovore in lepo se imejte