Hm, maš tri možnosti:
- ali mu rečeš: "Lubi, a se lahko pogovoriva čez 15 minut, samo da to pojem do konca?" - če to ne pali oz. ti on reče "It's now or never" , potem ti ostaneta še tile dve:
- ali zmečeš hrano na hitro vase in začneš mislit, kaj ti govori
- ali pa enostavno reskiraš eno kosilo za pogovor, ki/če je potreben. Se strinjam, da te apetit mine, ampak saj ga mamo navadno še preveč, pa ni taka kriza, če pač eno kosilo spustimo... nehaš jest in se začneš pogovarjat...

saj vam pravim, da je nekaj počilo na to našo božjo stran

To, da ne razume(jo) mi je ze nekaj casa jasno, ampka kako bi to izboljšala pa ne

Sam, moram rečt da mi ej več kot pol odleglo ze k sem lahko to napisala tle, pol pa vidim da je še kod tak Ufff! Res!

Mohgoče mu moram pa rečt: "hej, lahko poslušaš.... sam to ne pomen da si ti kriv!" A misliš da bi palilo?

Ronja, super! Konkretni predlogi. Sam tezava je v tem, ker po nejgovem je med kosilom cas za take debate in ce ne odprem teme, pol pa nč.

Zvecer? ja pa ja!!! Ne diraj. Zjutraj še manj... Sam med kosilom. Js bi pa v njegovem varnem naročju

ah dvomim, da bi palilo....moj to enostavno presliši, kao, da ima neki senzor, da prečuje taki stvari, ki se njemu ne zdijo pomembne


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Moj pa vedno pravi, da on nima nobenga problema. Jaz "baje" v vsaki stvari vidim kakšen problem in bi se rada kaj pogovorila, on....pa takrat nima časa. Ampak to je vedno........če gleda tv - nima časa......če igra igrice - nima časa, če na sedežni  počiva - nima časa. Če je pa zaspan, pa pravi, da se bova pogovorila jutri - pa pol spet nima časa.

Če mu pravim, da se premalo pogovarjava.....pravi on, da se ful pogovarjava. Ampak meniva se o vsakdanjih stvareh...ne pa o nama.

Velikokrat mi pravi, da pri sosedovih tud kakšna stvar ne štima.....kaj me brigajo sosedovi. Mene briga za naju, za najin odnos, spoštovanje, nežnost, ljubezen...

Mojmu se tud zdi okej tko kot je. Če bi blo po moje bi šla na kak pogovor k druzinskemu terapevtu, ampak on ne bo "nosil vsranih gat drugam". lahk njemu k mu jih js perem

No na srečo mava enga dobrga prjatla, k mu jih včasih pove ene par (terapevtskih) in zaleže za neki časa.

Pa mislim, da jim res ni jasno, da je odnos neki živga-kt rastlina - k se posuši, če ne skrbiš zanjo.

Midva mava najboljše debate, ko greva z vozičkom na sprehod al pa v avtu.

A ste že ugotovile, da moški ne morejo delat 2 stvari hkrati? recimo gledat tv in poslušat drago...
Meni dostkrat reče: Sej veš, da ne morem vsega naenkrat

komarka- a nam poveš kakšen nasvet recimo?

< Sporočilo je popravil poli* -- 23.1.2009 13:29:44 >

ja pa brskati po netu pa poslušati naenkrat tudi ne morejo....

jaz sem pa lahko dojila kuhala in telefonira...kuj vse naenkrat - ****o gajbe - ženske smo pa res multipraktiki!!

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

mojamura- točno to! trenutno dojim, urejam vabilo za poroko, pišem po 2 forumih, govorim po telefonu... a je možno še kaj?
fajn smo babe, ane ;) patut naši dedci so zakon 

res je....se dopolnjujemo

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Aha, tako je to pri vama: ti bi kadarkoli, samo ne med kosilom, on bi pa samo med kosilom... To je pa mal težje . Hm, če mata klopco ob mizi, kot midva, se lahko stisneta tudi med kosilom in se boš počutila varno in te bo objel lahko tudi med kosilom. Mogoče bi šlo tudi na stolih. Lahko pa vstaneš in se mu enostavno usedeš v naročje, če pač rabiš, da se cartata vmes. In mu poveš točno tako, kot si tu napisala: da bi se to rada pogovarjala v njegovem varnem naročju (fantje radi slišijo, da se pri njih počutimo varne).

Me pa tile vaši dečkoti spominjajo na mojo mami: z njo se ni dalo pogovarjat: zjutraj, ker je bila zaspana (ona rabi zelo veliko spanja), pa mudilo se je,... popoldne, ker je bila revica tako lačna, da ni mogla nič, dokler ni nekaj pojedla in tako do kosila ni registrirala nič (enkrat sem probala, sem ji rekla, da sem noseča - pri kakih 14ih, 15ih - nisem takrat niti še mogla zanosit sicer, samo sem hotla videt, če bo sploh reagirala - ma, kaki, nič, ko da nisem nič rekla, poslala me je v klet po eno stvar , ki jo je rabila), med kosilom je jedla in ni hotela mislit, no, po kosilu je bil včasih trenutek, ko bi ji lahko kaj rekel, zvečer je bila pa spet zaspana...

Jaz sem ugotovila, da včasih rabi lubi malo za premislit in sva zdaj zmenjena, da mu povem, če se mi zdi kaj narobe in če ne ve takoj odgovora, potem premisli in mi pove kasneje (magari čez 3 dni, lahko počakam, samo da se zmeniva). Pa deluje. Mogoče bi tudi pri tvojemu?

Sicer pa se probava zmetnit takrat, ko je mir - to pa vsekakor ni med kosilom - takrat samo, če je kaj urgentnega .

Bolje pri kosilu, kot pa npr. čez en mesec ali ob naslednjem prepiru, pri katerem si zmečeš vse od prejšnjega prepira itd....

Drugače pa moj vse to zelo rad odlaša, jaz pa bi rada nejasnosti rešila takoj. Včasih imava tako nasprotujoča se mnenja, da se spoloh ne znava pogovorit, je precej trmast in svojeglav. Ampak, tudi jaz pridem na svoj račun , enkrat me že mora poslušat.

Drugače pa on pravi, da se z mano ne da pogovarjat, ker prehiro vzkipim in odtavam od teme pogovora na drugo temo. NO, včasih pa res, ampak to vse zaradi tega, ker niso problemi rešeni sproti.

v tem delu sem se pa tudi sama našla. je treba stvar pogledat tudi iz kakega drugega zornega kota.


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Glede na to, da nekih hudih problemov nimava (razen vsakdanjih), niti ne iščeva posebnega časa za globoke pogovore. Ampak ko imava pa večer zase, se pa vedno zadebatirava. Užaljena zlepa nisva. Enkrat na letni čas se nama uspe celo skregati in takrat kakšen dan kuhava mulo. On zato, ker ni po njegovo, jaz pa zato, ker ne slišim tistega, kar bi hotela . Saj potem pa itak spet začneva brbljati. Kako došlo, tako prošlo, praviva.

DRESURA DELA SVOJE.......   Yaooo, kot bi poslušal dreserja divjih živali.  

ne vem, če si ti dobila scrkljanega mucka....jaz sem nabasala na divjega leva  

_____________________________

...vox populi...

Bom še jaz malce pokomentiral .......

Pogovarjanje z ženskami zna biti zelo naporno.
Z žensko se je zelo težko pogovarjat le o eni stvari. S tem mislim, da se velikokrat debata naprimer začne pri hruškah, konča pa pri solati. Zelo bi bil vesel, da bi se lahko debata gibala le okoli hruške. Ampak to se skoraj nikoli ne zgodi.

Resnično me zanima ali se ženske ne užalite? Neštetokrat sem bil "nesramen", ker nisem potrdil njene variante

Konec koncev so ženske tudi ZAKON.

Ena je preveč, dve so premalo.


LP!

joj pogovori med kosilom kr pikasta ratam, zdej mu sam rečem da ma še pes pri jedi rad mir in naj ga da tudi meni   No sej se je že navadil pa se pol zvečer lepo usedeva pa pogovoriva

Midva se pa vedno pogovarjava po kosilu- no ja, on že nekaj naklada med kosilom, ampak ga niti ne poslušam takrat - jaz lepo v miru pojem dokler je toplo, on pa kar nekaj žmučka tisto hrano
Po kosilu pa vedno pade kakšna fajn debata, ker se nobenem ne da ustat izza mize in it posodo pomit

Meni se zdi da je tole zgoraj tovarniška napaka pri modelu ****.  MOdel **** meni, da se ok reči pusti pri miru, če delujejo. Če ga začneš popravljat, takoj pomisli na to, da je najbrž "pokvarjen". In je užaljen. 
Razlaganje in razlaganje in pogovarjanje in pogovarjanje o vsem in to naenkrat, pa še za naprej in za nazaj, pa je tovarniška napaka modela xx.  Model xx bi pa kar naprej stvari dodeloval, izboljševal....jao, še dobro, da sta modela kljub vsemu vsaj približno kompatibilna.

 Pri meni se mi pa včasih zdi, da sem jaz ženska in ona moški, saj se jaz hočem pogovorit vedno do konca, ona pa surla in na drevo. Če pa preveč vrtam, sem pa tečen, pa začne jokat... Pa jaz tudi... Pol je pa vse v redu...

Drugače pa je Joshua Kadison lepo napisal:


Tak da meni ni težko reči oprosti, če vem, da sem ga pokronal...


_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

Joj, ej...očitno imam pa jst kar srečo (tako kot tweedova žena, hehe)...Midva se pa kar znava pogovarjat (no, sva se naučila, ker sva si oba želela-v knjigi Najina ljubezen je ful dobrih nasvetov o tem) in moj dragi mi tut redkokdaj reče, da se ne bi pogovarjal oz., da se mu ne da ali pa da se že dovolj pogovarjava...Ker oba čutiva, da nekaj ne štima in se oba želiva potem o tem pogovarjat...
Pri nama je blo tut tako, da sva bila užaljena (no, sej sva še zdej včasih...), če sva preveč med prepirom govorila o tem, kaj je z drugim narobe...Ker itak se počutiš napadeno, če nekdo začne stavek s Ti...Pri nama (in vem, da pri veliko drugih) pali to, da poskušava čimvečkrat povedat, kako se midva počutiva in ne, kaj je drugi naredil narobe. S tem daš drugemu vedet, da ni nujno, da je drugi kriv. Ok, včasih je treba še vedno dobesedno petkrat ponovit, ampak v glavnem je pa boljša ta varianta pri nama...
Pa zanimivo se mi zdi tut to, da pravite, da vas ne razumejo...Po moje to ni enostransko...Mislim, da drug drugega ne razumemo (vsaj v določenih trenutkih).
Velikokrat tut pravim komu, da se bosta bolje razumela s partnerjem takrat, ko bosta zmožna pogledat vase, se pravi najprej se vprašat, kakšen je pa moj delež tukaj. Ali tut jaz delam kaj narobe?  Kaj pa jaz lahko naredim, da bo boljš? Jaz tudi če sem stoprocentna, da imam prav, poskušam najprej sebe vprašat, zakaj se tako počutim? Zakaj sem pa tako čustveno odreagirala? A imam kej za 'popucat' pri sebi? A se mi to dogaja že od otroštva dalje? Kako se sploh počutim?
Jaz osebno mislim, da imata pri prepiru vsak pri sebi nekaj za razčistit. In prej, ko ugotoviš kaj to je, prej lahko stvari popravljaš. Mi pa se ponavadi lotimo stvari na napačnem koncu-pri partnerju (ali na splošno drugih). Druge pa kot vemo ne moremo spremenit, lahko samo sebe.

Kar pa se tiče tega, da se nočeš pogovarjat pri kosilu...Bo treba pač sklenit nek kompromis...Enkrat bo popustil on, enkrat pa ti...Povej mu, da se tebi ne pogovarja med kosilom, ker...,ampak da ker veš, da se on najraje pogovarja takrat, da se boš  kdaj prilagodila, ker si želiš rešit stvari med vama, ker ti veliko pomeni... In da si želiš in bi ti veliko pomenilo, če bi se tut on malo prilagodil-da bi se kdaj pogovarjal takrat pa takrat...Simpl, ko pasulj... (no, vaj pri nama... )

no...zdej sem pa cel roman napisala...

Ja, moj je sploh mahjen na to. Sploh pri tašči na kosilu, tam bi on razpredal. Drugače pa zvečer, ali pa na kaki kavici - sam res, midva si doskrat vzameva kako urco fraj pa greva na spodoben kafe, pa se tam mal pogovoriva. Kar se pa kreganja tiče, sem pa jaz tak imun človek, ful me težko ob živce spraviš. Samo ko pa me, pol je pa doza polna, pa malo vreščim in jočem, da se spučem. Rabim vsake tolko


_____________________________

Menda bomo zibali...drugič ;)

Gina, tole je pa res zabavno. kok se paše nsamejat samemu sebi.

tweed, opravičevanje je vredno kr nove teme eno se je opravičit ko nardiš kaj narbe(to še kar gre), drugo se je opravičit, ko si prizadel oz. pokazat sočutje-pa tud če je blo vse res kar si povedal

Ja tole je res pomembno. Pr seb vidim da ko zacnem govort, niti ne znam povedat, kaj je problem. Tko da bi morala najprej mal razmislit...Sam ko je lezje z govorjenjem do tega prit

Ronja, ja klopca bi bla odlična rešitev.
Je pa (zdej sem dojela) tezeva pogovorov ob kosilu zame v tem, da preden načnem globoko temo, mora bit vzdušje. V bistvu midva med kosilom veliko govoriva in on pove marsikaj, kar ga mori...In tud sicer se veliko pogovarjava in je on zlo zgovoren...sam js o svojih notranjih občutkih tezko govorim. Se moram prav pripravit,zbrat pogum, počutit varno, stokrat reverim če se je on rpipravljen pogovort...takrat sem tok ranljiva in plaha,da me vsaka pikica lahko prestrasi in bom zlezla nazaj v lukco.

Sem se pa tud spomnila da včas sva se midva največ pogovorila med hojo, sprehodom. Zdej se pa nič več sama ne sprehajava. Ko je mali zraven je sicer lustno, ampak ni isto. Ga moram povabit na kak romantični vecerni sprehod.

Pa še nekaj novic z druge strani Ko je zvedu, da sem odprla temo na forumu in vidu(ne prebral) odgovore, je reku: "To je pa čist preveč. tega se men ne da brat."
Sem mu oblubla, da bom nardila povzetek

In ravno vcerja je povedal, da je v sluzbi opazu (njegovo delo je pomoč uporabnikom), da ene zenske rabjo sam, da jih posliša in parktrat reče ja. Pol so pa vse srečne in ga pohvaljo kok je fajn in prijazen!

Seveda sem, mu kuj povedala, da to tud pr men pali!