SASKIJA, SAJ- črke - so njegovi starši prosili, da bi šel leto kasneje ampak jim ni bilo odobreno , se mi smili mali ker je krasen fant samo še takooooo otročji in zdaj ,ko bi lahko pokazal kaj zna je itak že stigmatiziran.
Ne vem, svoje šolanje sem končala sama, ne pomnim , da bi mi starša kdaj delala nalogo...pri matematiki in branju mi je tata pomagal (disleksija) drugače je bila šola moja skrb.

pri nas tri pesmice in štiri knjige za obnovit.



Ma kaj na mesec? Pri nas so v prvem razredu imeli 2 pesmici in eno knjigo, v drugem pa 2 pesmice in dve knjigi, kar se mi zdi glih prav. Mi jim od vedno beremo zvečer vsaj pol ure pravljice nato pa še nekaj pesmi tako, da z bralno značko ni nobenega problema, ker se v tem večernem obredu kar mimogrede vse nauči.

Kar pa se tiče naloge imaš prav, tvoj način je pravilen. Jaz otroku povem, da sem mu na razpolago za pomoč, da pa je naloga njegovo delo. Mogoče so sedaj njegovi plakati "grši" od ostalih bo pa imel veliko prednost v višjih razredih, ker bo imel delovne navade. Tudi moj mož je enkrat na začetku prvega razreda, kao da mu bo pomagal pa mu je nekaj v nulo pobarval. Takrat, v odsotnosti otroka, sem mu razložila, da to ni parav in zakaj ni prav, pa tega ne počne več.

to me kar dvigne ko pišeš, da ni bilo odobreno,s eveda ker je šola rabila otroke za vpis  drugače pa so starši glavni in kot sem že 100X pisala, da ni ga psihologa, ki bi vam zapisal da naj gre otrok v šolo, če starši vidijo in želijo drugače. Škoda da starši niso tega vedeli in poiskali druge šole

_____________________________

Dojenček se z vsakim dnem spreminja in raste in bo nekega dne odrasel in odšel;prah pa vas bo zvesto čakal.

Č e te prav razumem, tudi, če šolski psiholog reče , da otrok gre v šolo s svojim letnikom, lahko vztrajaš pri tem, da je še eno leto doma. Ker recimo pri nečaku se to leto res opazi .

To ni čisto res. V 1. razredu se mi čisto vse, ampak od prve pesmice do zadnje naučimo v šoli. Pesmico najprej preberemo, se jo učimo, potem pa jo vsak dan v jutranjem krogu ali kasneje pač, odvisno od dela tistega dne, ponovimo. Meni se kot učitelju zdi nezaslišano, da se te reči prelagajo na starše. Prvič so starši svojo šolo že naredili, drugič sem jaz tam zato, da z njihovimi otroki to naredim plačana, tretjič nimajo vsi otroci enakih pogojev doma in jaz teh pogojev ne morem niti nočem ocenjevat.
Govorne nastope se pa res naučijo doma, to pa po tem, ko take nastope prakticiramo in analiziramo že v šoli, kaj je ok, kaj je premalo, kako naj bi bilo, kakšna je razlika med tem in onim... IN napišemo v beležko, kaj je za naučit se, ter obvestilo na vrata o tej nalogi in to veliko prej, da imajo čas se pripravit.

Lahko sitnariš in ne odstopaš od svojega. Vendar ni rečeno, da te bodo upoštevali. Najbolj verjetno te sicer bodo, ampak... Če je od vpisa tvojega otroka odvisna služba dveh oz. v tem primeru treh zaposlenih na šoli, če je tvoj otrok tisti, zaradi katerega še stoji en razred skupaj, sicer bi pa razrede združevali, ti prošnje ne bodo odobrili.

Aja? Pri nas pa eno pesmico in 4 knjige. Če hoče.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

A to ste že imeli do sedaj, mislim to šolsko leto?

Ker pri nas ni ne duha ne sluha o kakšnih govornih nastopih. Še tisto bralno značko pove, ko je pač pripravljen povedat. Če ni, pa pač ni. Vsaj tako sem jaz učiteljico razumela. Oziroma je nekako prevzela nase, se mi zdi, da bo ona uredila, da bo človeček upal nastopit in povedat. Ma je res zlata, tale naša. Sicer pri 12 otrocih si to lahko privošči, da dela tako individualno. Res se ima moj otrok super. Sem res ful vesela, da sem ga na to šolo dala.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Ne, tega še nismo imeli. Je še prezgodaj. In to je edina stvar, ki jo morajo s starši skupaj naredit v celem letu. Zdaj smo v fazi bralne značke individualno, pa v fazi poslušanja, obnavaljanja zgodb, svojih lastnih doživetij in podobnega. Spomladi pride tole na vrsto. Ampak to ni nekaj strašno težkega. Recimo opisat svojo najljubšo igračko ali pa povedat nekaj o sebi, ali pa recimo povedat o enem zelo zanimivem dogodku, ki se mu je zgodil....take reči.

No, to so morali zdaj naši narisati najljubši dogodek, ki se jim je pripetil med počitnicami, in potem o tem dogodku nekaj povedat. Mogoče je pa to to? Samo mi se nismo nič doma pripravljali. T je samo narisal božička na saneh, ki ga je videl na nebu v obliki ene zelo svetle zvezde blizu lune, ki se je vsekakor vedno bolj približevala zemlji in če si pogledal z daljnogledom, si prav razločno videl, da ima obliko božička in sani, spredaj je šla nekako v špico.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Ja, to zdaj vadijo vseskozi, da se učijo samostojno pripovedovat. Potem enkrat jih bo pa ocenila.

A tako.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Upam, da tega kar pišeš tudi v resnici ne misliš, oziroma veš da tako ni prav. Nobena šola se ne more odločat na tak način seveda pa se jih veliko tako loteva svojih kadrovskih in eksistenčnih problemov

Torej rešitev je več, ena pa je zelo preprosta. Šola se odloči na osnovni strokovnega mnneja, ki ga izda psiholog, pediater, logoped.... In če se šola odloči drugače poiščeš v celi ljubi Sloveniji šolo, ki so ji v prednosti koristi otrok in ne samo lastni delavci in obstoj šole. Nato naslednjo leto vpišeš lahko otroka tudi na šolo, kjer prej nisi bil uslišan.

To je samo diplomatska mirna rešitev. Lahko pa greš še po drugo psihološko mnneje, z odločbo na zavod za šolstvo... pa da jih potem vidim, kako se bodo odločili  vaški ravnatelji.

ŽAlostno je , da na račun nevednosti in zastraševanja po šolah otroci nezreli in nepripravljeni vstopajo v osnovnošolsko izobraževanje  samo v želji, da bi učiteljice imele službo

_____________________________

Dojenček se z vsakim dnem spreminja in raste in bo nekega dne odrasel in odšel;prah pa vas bo zvesto čakal.

JOj, saskija, pa menda je ja jasno, da sama tega ne zagovarjam. Pa pri nas tudi nimamo takih problemov, zato jih vedno preložimo na naslednje leto, če zaprosijo.  
Govorila sem o dejanskem stanju. Kako je po šolah. In sama veš, da je resnica, da se to dogaja. Če pa ne veš, ti pa povem. Nisem govorila o mojem mnenju o tem. Vprašanje je bilo, ali lahko zaprosi in če je nujno, da ji ustrežejo.
Jaz kot starš bi sitnarila, če bi se mi zdelo, da je otrok res nezrel, pa ga ne bi dala še v šolo. Sama pa veš tudi to, da ne moreš sam odločat o tem, ali boš otroka preložil na naslednje leto ali ne, niti ne moreš na lastno pest otroka pustiti eno leto doma, ker te bo preganjala sociala, ker je otrok šoloobveznik. Lahko se pa pritožiš na mnenje in težiš in težiš. Slej ko prej najbrž rata odlog šolanja. No, prav bi bilo, po mojem mnenju, da se starše v vsakem primeru posluša. kdo bo pa poznal otroka bolje?

Pri nas imajo za bralno značko tudi tri pesmice in štiri pravljice. Je pa to seveda prostovoljno, ampak se mi zdi, da bodo vsi povedali.



Glede nalog - naša naredi večino že v šoli pri OPB. Starši moramo to potem pregledati in se podpisati, da smo pregledali nalogo. Niso še nikoli imeli nekih takih nalog, da jih ne bi mogli sami nardit. No, edin pesmice se naučit.

_____________________________

Ali poznate najzanesljivejše sredstvo, s katerim lahko pahnete v nesrečo svojega otroka?
Dovolite mu, da bo počel vse, kar se mu bo zahotelo.

Glede bralne značke, kaj ni to že v vrtcu, seveda neobvezno?

Je, ja. Samo pod drugim imenom.

Moja prvošolka je pa sicer navdušena nad branjem. Sama se je naučila brat in ji dobro gre. AMPAK nikakor je ne morem navdušit za bralno značko. Kar naprej opozarjam, naj že pove kakšno knjigo, ona pa nič. Pa jo prebereva (za BZ jaz berem in ona posluša), ampak ne. Ne pove. Pika. Sicer ji je uspelo povedat 3 pesmice in eno knjigo. Še dve knjigi mora. Pa kaj naj? Če jo bom preveč priganjala, se mi zdi, da lahko izgubi zanimanje za bralno značko in se ji upre, ali še huje, da izgubi zanimanje za branje kot tako.

Gre morda pri tvoji hčerki za pomankanje nezaupanja, da zmore povedati obnovo? V kolikor misliš da gre za to prosi učiteljico, da ji pomaga. Kar skupaj se zmenite katero bo povedala.

_____________________________

Dojenček se z vsakim dnem spreminja in raste in bo nekega dne odrasel in odšel;prah pa vas bo zvesto čakal.

Nimam izkušenj... samo naglas razmišljam... ni nujno, da pravilno...

ali se res dogaja, da se starši ne morejo naučit 1 pesmice z otrokom in mu pomagat, dokler ne zna sam brat?
Da so take razmere?
Kaj so pa potem počeli preteklih 5 let z otrokom? Čakali da zraste, da jih bo rihtal na stara leta?
Zastopim, da so primeri, ki imajo tak delovnik ali kaj podobnega, ampak
a dobijo pesmico iz danes na jutri, ali imajo 1 teden časa? Pa tudi sicer, saj mora biti nedko poled 6-letnikov. Varuška, babi...

Če mene vprašate, so take naloge, kjer morajo starši sodelovati ravno za take, ki se sicer ne bi čisto nič pobrigali za šolo, pa jih tako učiteljice načrtno vključijo.

Mogoče se mi bo otročje mišljenje kdaj obrestovalo, amapk menim, da je čisto prav, da tudi starši malo pomagajo. Če je treba prebrat, prebereš. Ko zna, seveda ne več.

O tistih skeniranih plakatih pa ne bi.
To pa ni pomoč. To je pa delo NAMESTO.
Ali pa Pokaži kaj znajo naši starši.

moj_moj govorim o socialno šibkih družinah in socialno ogroženih otrocih, ki enostavno zaradi želje da devetletka aktivno vključuje starše do takšne mere, da otrok iz zgoraj navedene družine ni enak otroku, kjer mu starši nudijo suport in kje je potem tista ideja da naj bi bili v Sloveniji  vsi enaki v naših šoalh, bla, bla, bla... in da ne sme biti v šolah tečaji, ki so plačljivi, če pa že ena pesmica povdarja socialne razlike med otroci.

OK naj bo tako, samo potem naj nam bo jasno katera šola za katerega otroka in da so razlike med otroci ne samo zaradi sposobnosti ampak v veliki meri zaradi okolja iz katerega izhajajo.

_____________________________

Dojenček se z vsakim dnem spreminja in raste in bo nekega dne odrasel in odšel;prah pa vas bo zvesto čakal.

Jaz imam doma dva šolarja: 2 in 4 razred. Oba mi najprej povesta kaj imata za nalogo, kaj sta že naredila v OPB in kaj ju še čaka. Naloge delata vsak v svoji sobi, če kaj ne znata, me pokličeta in jima pomagam z nasveti - nikdar jima nalog ne delam jaz. Potem pa vse naloge skupaj pregledamo in popravimo napake.
Zavedam pa se svoje starševske vloge. Treba jih je naučiti učiti.Pri učenju- pred preizkusom, pa tudi vmes, pa zgleda tako: najprej se nauči sam, prebere učbenik, ponovi iz zvezka, jaz pa ga potem sprašujem.
Tudi pri plakatih ga ne pustim samega. Saj je bil čisto zgubljen, ko je moral sam narediti prvi plakat. NE DELAM PLAKATA JAZ! Ampak mu pomagam pri pripravi in zbiranju podatkov: kje in kako poiskati na internetu, v knjigah itd. Potem podatke izpiše, pogovoriva se, kako naj bi plakat izgledal in to je to.
MOJE MNEMNJE: Pri današnji šoli otrok RABI STARŠE. Vendar ne za podpiranje lenobe, ampak za vzpodbudo, pomoč, nasvete! Le tako jih bomo naučili, kako se učiti, kako poiskati podatke, kako kaj narediti.