mogoče pa ne, k sem nekaj stvari tud v njihovo korist napisala

upajmo   

Verjamem, da ti ne gre za denar, vendar mu boš najboljše pokazala spoštovanje in ljubezen tako, da ne boš preveč dvomila v njegove odločitve glede njegovega otroka... Tudi če dela napako... Dokler je on srečen in je otrok srečen, je čisto vseeno, če je srečna še otrokova mama s tistimi dodatnimi evrčki... Sicer pa lahko bivši enostavno vpraša mamo, če še ima tiste čevlje, ki sta jih zadnjič izbrala in kupila. Če pa on tega ne želi, potem moraš ti to sprejet, ker navsezadnje daje svoj denar za svojega otroka...

Tudi midva ne porabiva toliko za svoji punčki kot je verjetno povprečna preživnina, saj sicer ne bi preživeli, kaj šele da bi kaj varčevali zraven, vendar živimo skupaj in to je ceneje. Zato je nepravično, da rečemo, da otrok v zvezi z mamo in očetom porabi manj kot pa otrok z mamosamohranilko - seveda, saj so stroški večji, če se delijo na dva kot pa če se delijo na tri...

jagoda77 preživeli sma

haha, jaz sem tudi čakala na kritike

 dobro smo jo odnesle

ja še vedno lahko kej prileti

hehe . res je. Še vedno jo lahko skupimo.

 

Tisti ki je siguren v pravilnost svojega pocetja ali misljenja kritik ne pricakuje.

Tukaj moram dati svoje videnje, saj imam (žal) OBE izkušnji. Torej kot mačeha, ki sem dolga leta skrbela za otroka od bivšega moža iz prvega zakona (ja, prav ste prebrale, jaz sem že druga bivša) in se pri tem soočala z prvo bivšo. In sedaj, po dolgih letih, sem jaz na njenem mestu. Še ena bivša, z otrokom in se soočam z novo žensko in ona z mano... Kako se je v tem primeru mojemu bivšemu zgodba lepo ponovila in meni tudi, le da sem v drugi vlogi...:)

Takole je mlada mačeha, popolnoma iskreno in dobronamerno ti tole pišem, preizkušeno na lastni koži.

Vem, kako se je soočiti z zgodovino moškega- beri otrokom iz prvega zakona. Lahko stokrat rečeš in pišeš, kako rada imaš ta otroka (in verjamem, da ju tudi na nek način imaš), a vem, da te globoko v duši in srcu "motita" in si čisto potiho veš, kako fino bi bilo (vsaj včasih), če ju ne bi bilo... Ker potem bi bil tvoj moški samo tvoj, ves čas in pozornost, ki ju posveča otrokama, bi bila lahko namenjena samo tebi, in v končni fazi bi tudi ta denar lahko zapravila za skupne užitke. Poleg tega se je težko soočiti z zgodovino, da je bila tu ženka, ki jo je imel tako rad, da je imel z njo družino... Vem, ni ti lahko in te razumem. In zato ti gre tudi vsa ta stvar na živce in je to, da ti je žal tvojega, ker je predober, le izgovor (bodi iskrena). Tudi pri meni je bilo POPOLNOMA isto. Mene je motilo celo to, da je moj bivši plačeval alimente, otrok pa je živel pri nama.... ampak, draga mlada mačeha, na to nimamo vpilva... tukaj deluje nekaj čemur se reče SLABA VEST moškega. Razlogi so različni- morda je zapustil ženo, morda jo je celo zapustil zaradi tebe.. Obstaja tudi druga možnost, da ima SLABO VEST izključno zato, ker je pustil, da je družina razpadla in sedaj se otroka selita sem in tja, pa pač materialno poskuša to slabo vest omiliti. Vmešavanje bo prineslo le slabo voljo in kreg med vaju, med tvojega in bivšo in vse bo vplivalo na otroka. Najenostavneje ti bo, če se s tem poskušaš sprijazniti, s kom pogovoriti o vseh čustvih, ki pravzaprav tičijo tukaj zadaj in so privrela na dan v obliki "slabe volje zaradi oblačil".

Druga plat zgodbe: BIVŠA:
Odnosi so zelo zakomplicirana in kompleksna zadeva, ne glede na razlog razhoda bosta povezana celo življenje, že zaradi otrok. Četudi sta se razšla sporazumno, se rane lahko celijo leta in leta. Zgodovine se ne da izbrisati. In v obeh so ostala neka občutja, ki jih gojita en do drugega. Jeza, razočaranje, ljubezen, sovraštvo... Ločitev se preboleva dve leti (no vsaj teorija pravi tako, v resnici lahko traja tudi dlje). Partnerja lahko preboliš prej, ampak družine ne preboliš kar tako...

Bivša morda še nima partnerja in je malo jezna, ker se je tvoj fant že "pobral" po boleči izkušnji ona pa še ne. Verjetno je, da vsaj malo poskuša manipulirati, na ta način poskuša priti  do nekega svojega zadoščenja, ker je njen zakon propadel. 
Predvsem pa je IZREDNO BOLEČE, za ločeno mamo (tusi očeta v obratni situaciji), ko vidi, da čas s svojim otrokom preživlja druga ženska, ju vzgaja  in je ona kot mamica izločena iz teh trenutkov, ki naj bi bili lepi družinski trenutki, hkrati pa ve, da ta nova ženska nikoli ne bo teh otrok brezpogojno ljubila, kot jih lastna mama. Zato svojo slabo voljo hote ali nehote prenaša naprej, pač v malo čudni obliki (v tvojem primeru z oblačili) verjemi, tudi bivši  hote ali nehote njo  jezi- s tabo. Verjamem, da se te stvari lahko dogajajo na popolnoma nezavedni ravni, a vem, da so zelo zelo težke in včasih težko premostljive. Poglej, v mojem primeru niso bile, pa naj sem se še tako trudila in sem končala, kjer sem končala. Zato je včasih stvari bolje sprejeti take kot so.

Vedi eno- prav je, da tvoj fant daje otroka na prvo mesto, tako si lahko prepričana, da bo vajinega otroka dal. Vem, da si na nek načim majčkeno majčkeno ti prikrajšana, a če boš "težila" in se vmešavala, se bo zapiral vase. Mislim, da mu moraš pustiti, da dela, kot misli, da je prav. Mislim pa tudi, da je prav, da mu poveš kaj te moti in predvsem ZAKAJ-ampak iskreno, brez floskul, da je "kao" on izkoriščen. Verjemi, izkoriščati se pusti le toliko, kot želi sam.  Mislim tudi, da moraš spoštovati njegovo bivšo, ne glede na vse, četudi kdaj česa ne naredi prav in čeprav ti gre na živce in si verjetno nanjo ljubosumna. Težko je biti v koži bivše. Ne veš s čim vse se sooča in kakšne težave ima, kako se prebija skozi življenje (tukaj veliko pripomorejo tudi razlogi za ločitev, kot sem že prej napisala)

Poglej, danes, ko sem jaz v "koži bivše", mi je več stvari jasnih in to zelo jasnih. Šele sedaj vem, kaj je prav bivša občutila  takrat. Danes se jaz počutim popolnoma isto. In verjemi, hudičevo težko je, kljub temu da sem jaz sama hotela oditi.


Dejstvo je, da zaradi cele situacije (Tudi)  ti trpiš (in bodimo iskreni, njej je to čisto ok), dejstvo je, da trpi tudi tvoj fant, ki mora pluti med tabo, bivšo in otrokoma. in trpita tudi otroka, mogoče najbolj.  Torej v tej kombinaciji ni zmagovalne formule. In če ne bosta popolnoma odkrita s fantom, bodo pravi problemi nastali šele, ko bosta imela skupnega otroka. OJOJ! Odnosi v takih mešanih družinah se dostikrat zakomplicirajo. Ne pravim da vedno, a bi rekla, da povečini. Šele takrat v polni meri na dan pricurlja slaba vest do prvega otroka in so taka dejanja kot je nenehno nakupovanje in še intenzivnejše posvečanje tukaj še pogostejša. Takrat se bo verjetno spremenil tudi tvoj odnos do teh dveh otrok, ker boš prvič začutila pravo materinsko ljubezen in tvoja pastorka bosta opazila razliko, ki jo boš nehote delala med svojim otrokom in njima in to bo opazil tudi tvoj fant, ki se bo zato, da se ne bi otroka počutila slabo, še bolj posvečal njima, ko bosta pri vas- verjetno spet nehote, ampak ti se pa takrat ne boš najbolje počutila. Želim ti, da ne bo tako. Ne poznam vas. A bodi pripravljena.

In rešitev: Sprejmi situacijo kot je, s čim manj obremenjevanja. Išči lepe trenutke in uživaj v njih. Bodi pozitivna in optimistična. In bodi iskrena do fanta in otrok in naj bo fant iskren do tebe, pa čeprav včasih kakšna  resnica še tako hudičevo boli. Tako si bosta znala postaviti mesto en ob drugem.
Srečno! Saj bo šlo!

ankic.aa,...tole se mi zdi pa zelo iskreno in zelo resnično. Lepo napisano in upam, da bo še komu dalo mislit za trenutek ali dva,...

Srečno!

ankic.aa!
tole si pa napisala zelo lepo in zelo iskreno. ampak zame je že prepozno.s fantom gre naslabše, iščem si stanovanje da se odselim.ni nama več pomoči. bivši je uspelo, kar je želela.naju spraviti narazen.mogoče bo pa tako še najbolše za vse.vse je že začelo vplivati na moje zdravje,duševno, in bo bolje da se umaknem iz tega kaosa. mogoče pa le nisem tako močna kot sem mislila. da imela si prav ko si napisala, da želim njegovo pozornost.uf, pa še kako. tako je če nekoga tako ljubiš da bi rad z njim preživel vsako sekundo.ampak nažalost ne gre. stvar se je samo še poslabšala, vsi smo napeti, slabe volje,...mogoče sem pa res premlada, da bi se v tem stadiju borila s premočno stranjo. res ne zmorem več, čisto sem že izmučena.nilkoli ne bo samo moj,logično,vendar ta misel boli.boli me misel, ker vem da se imava res rada, ampak tukasj je dokaz, da ljubezen pa le ne premaga vse. vse gre samo še navzdol.zgubljena sem.rada bi šla, za vedno...
hvala vam za pomoč

kaj pa tvoj partner pravi na vajino situacijo?

kaj pravi partner na najino situacijo?sej ni v njemu problem, je v meni.on pravi da me ljubi in da noče da grem.js pa dihat več ne morem v tem stanovanju.duši me.sploh nisva nič več skupaj, zato ker hodi s tamalimi non stop na smučanje jaz pa doma sama.niti ne bi hotla it, k vem da bi bla le nemi opazovalec.pač zame tukaj ni prostora. in zdej za zimske počitnice spet gre za cel tedn s tamalimi na  smučanje pa z njegovimi tastarimi,js pa spet sama.pa tud če bi bla gor z njimi ne bi blo nič drugače.uči jih smučat in nimam kaj tam počet.tko da mi je že dopizdilo vse skupaj.im done

mlada mačeha,

jaz pa ne razumem, kako te lahko tako moti, če oče preživlja čas s svojimi otroki...kaj ni to nekaj lepega, kaj ne pove nekaj o tem, da bi bil verjetno tudi dober oče vajinim otrokom? pa drugače sta otroka itak pri mami in imata vidva ves svoj čas? pa še povabil te je zraven? ne vem...meni se zdiš zelo egocentrična in razvajena. premisli, kaj če se ti (pa ti ne želim tega!) enkrat zgodi, da bo neka druga ženska tako gledala na tvoje otroke?...ma daj, razmisli malo in ODRASTI!
aja, pa vem, da ni vedno lahko. Sem tudi sama mačeha, s tem, da sin živi z nami oz.živimo skupaj.

sej ne rečem, da ni lepo da preživlja čas z otroki, sej sm rekla da je v meni problem, ker si pač želim veliko pozornosti in sem res egocentik in pri očetu dveh otrok si tega ne morem dovoliti, vem, pa vseeno. niso non stop pri mami.on jih ima 2x na teden in vikende.pa še vsake počitnice, kar pomeni da midva nikamor ne moreva sama.pač če nekoga tako močno ljubiš, normalno da ga hočeš imeti zase.sej zato sem pa rekla, da bom šla.tako bo bolje za vse.

jaz bi na tvojem mestu spokala pa šla, ker ti tako očitno pokaže da si samo privesek in nič drugega.
Vsak človek rabi vsaj malo pozornosti, ne pa da se čuti odrinjenega.
Jaz tega ne bi mogla prenašat, pa ne zaradi otrok, ampak zaradi njegovega pristopa.



_____________________________

30.5.2009 bom v belem :)

jaz te popolnoma razumem. Moj bivši je mene totalno odrival ko je bil mali pri nama. Sam se je hotel z njim igrati, hodit na sprehod ... a ko pa sta bila lačna pa sem jaz bila dobra. Prav tako nisem smela z njim it po malega v vrtec čeprav bi morala iti v trgovino ki je bila zraven vrteca. če mene ni bilo doma in je imel malega se mi ni javljal na tel. čeprav sem ga nekaj rabla. pa še ogromno vsega. vse to je v meni sprožlo slična čustva kot jih opisuješ ti. Ko sem vedla da bo prišel mali sem bla na koncu z živci čeprav sem bila na malega nora on pa name. Ker sem vedla da bom spet cel dan mogla biti tiho in sama nekje v kotu in bog ne daj da ju zmotim. Počutila sem se odrinjeno. Takrat sem spoznala da jaz tako nemorem živeti in nočem.

ja, bi šla, verjemi, pa je trenutno taka situacija da dobesedno nimam kam. vsi moji družinski člani so v tujini, jaz pa sam tukaj. stanovanja si ne morem privoščit ker študiram in še prakso zraven delam.pa prav imaš, ne zaradi otrok.

miniko?kaj si naredila?si šla stran?

ne maram zime niti zimskih športov!in tamali me tudi glih neki preveč ne opazjjo, sam da je ati tam.pač, če ne gre, ne gre.ampak kako naprej?kam?

mladamačeha imaš zasebno. ja stran sem šla. sedaj imam drugega partnerja in si sploh nevem predstavljat da bi še kdaj mogla tak živeti kot sem z bivšim.

Če študiraš lahk poizkusiš dobit sobo v študentu, al pa pač si nekje najemi sobico magari s sostanovalko kot ostali študentje. Nekaj denarja verjetno dobiš.