Maša, bravo! Vsak dan je bližje svojemu toplemu domu! Le tako naprej!

Anamajd, 
iz svoje izkušnje lahko povem, da v porodnišnici trenutno, ko imajo gnečo takšnih mamic nedonošenčkov, ne trpijo. Sama sem bila malo več kot en mesec notri pa me je po 14 dnevih glavna sestra že začela spraševat, ali ne bom šla nič domov. Pa sem ji povedala, da ne, da je moje mesto čim bliže otroku. Nato je poklicala oddelčno zdravnico in me je še ta prepričevala, naj grem le domov. Ko tudi to ni zaleglo, mi je še psihologinjo obesila. K sreči se je takrat stanje moje punčke že toliko stabiliziralo, da sem šla mirneje lahko domov, sploh pa je bilo tudi težko, ko so nam dali v sobo še 4. mamico (2 mamici nedonošenčkov+2 mamici z dojenčkom). Gnečo imajo in mamice nedonošenčkov, grdo rečeno, samo odžirajo prostor.
Glavna sestra mi je celo svetovala, naj se grem malo domov pomečkat z možekom - bolno ne?! Na intenzivni imam dojenčka, jaz pa naj mislim na seks.
No hotela sem reči, da popolnoma razumem Aniko, da se vozi vsak dan, sploh pa je obdobje pubertete naporno in tudi takrat otrok potrebuje mamo, mogoče še bolj, sploh pa če gre za odnos hčerka - mama, saj lahko v tem obdobju druga drugo "izgubita."

Lep pozdrav


_____________________________

Zdavnaj sneg je skopnel
veter topel zavel.
Zdaj nas greje toplo sonce.
Ptički gnezda grade,
nežno kljunčkajo se,
saj pomlad v deželo je prišla.
JUHUHUUUUUUUUUUUU

Ja tale glavna sestra je pa res bolna. Na katerem oddelku si pa bila? Drugače pa jaz sem bila 16 dni v P, moj fantek je bil na intenzivni samo 6 dni, potem so ga pa meni na oddelek pripeljali. Je pa res totalna gužva v P, zato ni čudno, če mamice pošiljajo domov, ampak lahko bi vsaj našli način, s katerim bi razložili, da je pravzaprav gneča itd...Sem bila na oddelku D in lahko celotno osebje tam samo pohvalim. Saj je bilo kdaj, da je imela katera sestra slab dan, ampak kdo ga pa nima kdaj?

LP, ja vse to, kar pravi Snežka je žal popolnoma resnično....a tako pač je...tudi mene so kar naprej silili domov in vse ostale mamice nedonošenčkov, ki jim dobesedno odžiramo prostor. Potem pa še podpišeš list, da odhajaš na lastno željo, prej pa te kar večkrat na dan silijo domov. Jaz sem takrat imela res slab občutek, ko so mi vsi govorili, da me tudi velika hčer potrebuje. Ko pa podpišeš tisti list je pa , kot bi rekel sedaj sem slaba mati, otročka puščam tu !!!!!!!!!!!!!!!!!!!! A sedaj me obe potrebujeta- skratka groza od groze, naj me klonirajo al kaj? Malo sem jezna na vse skupaj, pa imam takšne odgovore.
No, Maša je imela danes manjše poslabšanje, včeraj so se ji malo sesula pljučka- ko je sama dihala, tako da je njen zdravnik rekel, da traheostoma ostane in da gremo počasi na kirurgijo, ker smo za tu preveliki. In da bo potrebovala še nekaj mesecev, preden bo prišla domov , pa kaj moremo....
Očitno relacija SG_LJ_SG še ni končana.


_____________________________

24.teden
Pikica, ki se je rodila 110 dni prezgodaj

Pozabila sem dodati še to, da je ta velika hčer zbolela, ker me ni bilo doma, kar vročino je imela in to- pogrešanje, ko sem prišla domov, pa ji ni bilo nič....
Ne glede na starost- otroci nas potrebujejo


_____________________________

24.teden
Pikica, ki se je rodila 110 dni prezgodaj

24. teden, prav nič nisi slaba mati! Najboljša si.  Jaz te res občudujem, da zmoreš vse te napore, psihične in fizične. Resnično si več kot odlična - vsak dan v Lj in nazaj že toliko mesecev. Pa razpeta na dveh koncih, pa ves čas v strahu - vsaj jaz bi bila. Upam da imaš podporo tudi doma, pa kakšne babice in da je očka psihično močen. Tudi zanj je to velik stres. Vem da je težko, vendar vem tudi, da si resnično hrabra in zmoreš. IN očka tudi. Vsak dan sproti. POčasi. Počasi se daleč pride. KOrak za korakom. Vem da gre včasih malo navzdol, vendar gre potem tudi tri korake navzgor, namesto enega. Držite se! Navijamo za vas. In pocrkljajte se. Čim bolj mogoče. Mi pa vam bomo vsem skupaj pošiljali lepe prijazne misli, da bo Maša čim prej ok. Drži se!

24.teden verjamem, da ti pride kakšen dan, ko ti vse "dol pade" nikakor pa nisi slaba mama. Jaz prav občudujem tvoj optimizem in to da greš čisto vsak dan svojo malo borko spodbujat ter še doma skrbiš to ni kar tako. Misli na to, da bo vse enkrat za vami in bo cela družina uživala, tile dnevi pa bojo vsak dan vedno bolj daljni spomin, čeprav pozabile ne bomo nikoli in prav je tako. Držim pesti in vsak dan mislim na vas.

24.teden najboljša mama si , samo poglej kako se žrtvuješ za svoja sončka.Na dveh koncih pa res ne moreš bit.Občudujem te , da si tako pozitivna, polna obtimizma...včasih pa pride dan kot je današnji , da se enostavno zlomiš.Res nisem v taki situaciji kot si ti , imam pa  druge napade ....Mame smo pač take , za svoje malčke bi se raztrgale , če bi bilo treba.Si edinstvena oseba , to sem razbrala s tvojih postov in veliko jih je tukaj , ki se strinjajo z mano.
Pa še za Mašo  da bo čimprej doma.

Te popolnoma razumem. Tudi jaz sem imela včasih občutek da sem "slaba mamica", sploh ker je bilo takrat kar nekaj mamic, ki so bile ves čas pri svojih malčkih v bolnici. Jaz sem se pa samo vsak dan za nekaj ur k njej pripeljala, potem sem šla pa nazaj domov. Ampak verjemi, da si najboljša mamica, ker se ti pri tem, ko se voziš domov boljše počutiš in si zato teh nekaj uric ob Maši dosti bolj pozitivna, dosti močnejša. Pa tudi, ker tako vsaj kakšno minutko v dnevu malo "odklopiš" misli od vsega dogajanja v bolnici in se posvetiš tudi svoji starejši punci. Meni bi se takrat brez vsakodnevnega cartanja doma s sinom verjetno kar zmešalo. Cel dan bit v bolnici in imet neskončno veliko časa za razmišljanje kaj bo, kaj bi lahko bilo,... ne se hecat. Ne vem če bi zdržala. Mi je bil najmanjši problem vsak dan na pot proti LJ.

Sem pa prepričana, da bi se enako spraševala tudi, če bi ostala vse te mesece v bolnici in bi bila zato dosti manj s starejšo hčerko. Tako da verjemi, da je ta način najboljši, čeprav zate žal tudi najnapornejši. Pa verjamem, da boš zdržala, ker te po konci drži neka nepojasnljiva energija, ki ti je ne bo zmanjkalo, dokler ne bo Maša v varnem zavetju vašega doma. Potem se pa le dogovori za kakšno pomoč, ker meni je pa po prihodu domov "vse dol padlo". Energija minimalna, odgovornost za otroka kar na enkrat samo tvoja, ... Sem prav hvaležna vsem domačim, ki so mi takrat stali 100% ob strani.

Ma glej sneska s tem jst nisem mislila nič slabega,ko sem omenila da sem bila jst raje v porodnišnici z Ulo kot doma. Vsak naredi tako kot čuti. Sreča je,da je bila tavečja hči zelo razumljiva in da imam zlatega moža,da sem lahko storila. Moraš me pa tudi razumeti,da sem bila raje ob Uli,ker leto poprej mi je ob tako zgodnjem rojstvu umrl čez dva dni sin.
Pa sploh kaj ima smisla ,da se tebi tukaj na forumu opravičujem.
Kot sem napisala,vsaka mama naredi tako kot sama misli,da je prav. Sem pa vesela vsak dan,ko vidim kakšno lepo novičko o Maši in srčno upam,da se ji bo vse to uredilo že enkrat,ker vem da je grozno,ko živiš iz dneva v dan z upanjem,kdaj bo že enkrat tako dobro,da boste lahko šle domov.Le pogum

< Sporočilo je popravil anajmad -- 30.1.2009 7:33:41 >

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Moj fantek je bil iz intenzivne v porodnišnici prepeljan takoj na otroško kirurgijo, zaradi narave njegove bolezni je tam ostal in tudi jaz nisem imela možnosti biti pri njem, saj me je drugi dvojček bolj potreboval, saj se je dojil. In kot ste rekle že prej, prelomit na pol se ne moremo, je pa žalostno, da nam ni omogočeno sobivanje z otrokom, če bi bilo urejeno kot več ali manj v tujini je, bi bila v bolnici z obema fantoma, pa bi bilo. Tako sva pa tudi midva kombinirala vsak par uric na dan med enim in drugim nedonošenim novorojenčkom. Žalostno in še vedno me srce boli, ko pomislim na tiste čase.

Lp, mamice...nobena se ne potrebuje ničesar opravičevati, ker vem- po sebi sodim, da se vsaka tisti trenutek odloči, kot misli, da je prav...in vsaka napiše kar želi in misli, zato pa smo tu gor a ne?

Sicer je pa tako, da je z letošnjim letom (1.1.2009) začel veljati nov pravilnik, na DZ poglejte si 23.člen- je omogočeno bivanje enega od staršev za otroka do 5. leta starosti, sem napisala" pod starši otrok do5.leta starosti POZOR".
Je pa verjetno vprašanje glede prostora- ne vem, pa bomo videli, ko bo Maša na otroški kliniki bom vprašala in vam javila....

sedaj pa potujem v LJ, pa pa


_____________________________

24.teden
Pikica, ki se je rodila 110 dni prezgodaj

24. teden, kot so ti že druge napisale - ti si najboljša mama, ki se na 2 koncih razdaja za svoja 2 sončka! Nisem bila v tvoji situaciji, ampak se mi zdi povsem normalno, da tako razmišljaš in ti je hudo vsakič, ko zapustiš intenzivno. Je bilo tudi meni tako hudo takrat, pa sem k moejmu fantku prišla po 2x na dan, pa tudi ne za prav dolgo, ker nekako niso marali, da tam "nonstop visiš". Potem, ko sem ga začela sama previjat in hranit, sem bila pa več kot dobrodošla in potem je moj lumpek itak prišel k meni na oddelek.
Porodnišnica je pa premajhna za vse mamice z nedonošenčki, tistega l. 1988 ali kdaj so jo že zgradili je bilo dosti manj rojstev kot sedaj in je postala pretesna za vse. In potem so primorani z različnimi zvijačami mamice nedonošenčkov ven vržt, kar je sramotno. Ko sem bila še jaz v P, je bila v sosednji sobi ena mamica, ki je bila tam že več kot 2 meseca, je rodila v 27. tednu in se ni pustila odgnati domov.

24. teden, kot vem imajo na otr. kirurgiji za mamice, ki dojijo postelje na enem drugem oddelku, baje pa celo neke apartmaje - ampak to je bolj kot ne "skrivnost". So pa sestre v sprejemni zelo prijazne, tako da jih o vsem lepo povprašaj. Pa še en in za vse vas!

Anajmad, res se ti ni treba nič opravičevati, no, se opravičujem, če sem kaj takega rekla, ampak meni se zdi, da ne.  Hotela sem samo osvetliti situacijo, ker ste nekatere matere rodile že pred leti, ko še ni bilo takega navala v porodnišnicah.
Poznam tvojo zgodbo in sploh vsakič, ko preberem katerokoli zgodbo tukajšnjih mamic, jokam.  Še vedno se spominjam, kako sem rodila in kaj sem dala skozi in sem hvaležna, da se moja punčka tako dobro drži.

Andromeda, bila sem na B oddelku - tu so bile tudi sestre baje najmanj prijazne. Vse punce, ki so na začeku pristale na b oddelku, so si potem zrihtale na C ali D oddelku.

Res je tudi kar pravi Janeja -  težko je, ko ostaneš doma sam s takšnim otrokom in zelo prav pride kakšna pomoč. Jaz je na žalost nisem imela, s partnerjem pa se tudi vse bolj razhajava in je punčka in gospodinjstvo v glavnem na mojih ramenih. S časoma se res navadiš in ni več tako težko, res pa je, da pospravljeno ravno nimam pa da včasih nimam energije, da bi si kaj skuhala pa jem sladke stvari - posledice pa vemo, kakšne so :)

Ampak 24.teden ti ne misli na nič drugega kot na to, da bo Maša čimprej zdrava in da se čimprej obe vrnete domov. Vse ostalo bo potem prišlo in boste potem reševali.

Pa še to, v torek in sredo sva s punčko zaradi refluksa bile v pediatrični. Razmere tam so zares katastrofalne. Sprejeta sem bila kot doječa mati, pa sem spala na tleh, ker je zmanjkalo stolov. Trenutno jo zelo veliko bronhilioz in drugih dihalnih bolezni. Na koncu koncev morava pa 3.2. priti nazaj, ker ji ph-metrije niso še naredili. Opravili so ji samo nekaj preiskav.
Tam je bila mamica, katere sin ima stomo (2 leta star, imel je napihnjen trebušček in so mu naredili stomo). Že 2 meseca sta po bolnicah. Iz kliničnega so ju poslali v pediatrično, češ da so v pediatrični večji mojstri. Mamica je skoraj znorela, ko so ji povedali, da ji bodo tu naredili samo krvne teste. Torej so ju v pediatrično poslali samo zato, ker so rabili v kliničnem posteljo. Tole sem dodala zato, da če vas bodo slučajno pošiljali v pediatrično, se temu odločno upri in prej vprašaj, kaj bodo tam delali.

Srečno in čim prej zdravi domov!



_____________________________

Zdavnaj sneg je skopnel
veter topel zavel.
Zdaj nas greje toplo sonce.
Ptički gnezda grade,
nežno kljunčkajo se,
saj pomlad v deželo je prišla.
JUHUHUUUUUUUUUUUU

Haj, Snežka hvala za informacije, a Maša mora na kliničnega zaradi traheostome, ker je za ta EINT oddelek postala prevelika, to ja pač oddelek neonatologije- nedonošenčki, ko so že veliki, morajo naprej na drug oddelek.   Vem, da je gužva povsod, in res ne vem, kako bo....Mašo bo imel naprej DR.Kopriva. Niso pa mi še rekli kateri dan gre, samo to, da verjetno drug teden.

Ma, kakorkoli že....samo, da enkrat pridemo domov. Vsaka stvar je za nekaj dobra...

Snežka, upam, da s partnerjem zopet najdeta tisto iskrico, ki vaju je združila in da se začneta namesto oddaljevati -približevati.
Jaz imam srečo, moj partner je resnično zlat in noro zaljubljen v Mašo, sedaj sem pač na drugem mestu - zaenkrat tu še nimamo problemov, upam, da tako ostane.

Ko takole pišem...premišljujem tudi o tem, da sem na tem forumu spoznala resnično dobre mamice- čeprav samo na forumu, mi je to v veliko veselje. Ne pravijo zaman- najbolj trdne so tiste vezi, ki so nevidne...




_____________________________

24.teden
Pikica, ki se je rodila 110 dni prezgodaj

Sem se včeraj po telefonu pogovarjala z sestro L. in sem vprašala tudi za vas. rekla je,da je Maša že ful luštna punca in da se ti ni treba nič bat,ko greš na kirurgijo,da tam so tudi v redu. Ker poznam še eno mamico,ki je rodila punčko v 25.T na ime L.Sej mogoče ti bo znano. Naročila sem ji,če bo prilika,naj te lepo pozdravi in res srčno upam,da se bo v redu izteklo.
Sneska pred tremi leti je bil tudi naval. Že takrat je bilo znano,da glavna sestra iz B odd.-eno najbolj zoprno ženšče v porodnišnici. Mene si niso niti upali vprašati,če grem domov,ker so vsi vedeli za mojo zgodbo. Toda imela sem cimre iz Vipave,Krškega in Ankarana,pa jih tudi nobeden ni pošiljal domov.Res pa je,da so ljubljanske in okoliške mamice,takoj napodili domov zaradi prostorske stiske,kar se mi tudi zdi nekako realno.
Se mi pa zdi grdo,da jih pošiljajo domov,ker vem kako ti je 24.T,toda mislim,da bi bilo tudi lažje zate,če bi bila vsaj tri dni(tako sem jst prakticirala)oz. štiri in sem šla domov. Ker,ko enkrat prideš domov si vpet v gospodinjska dela in ni časa za "molzenje"(tako sem jst rekla črpanju). Ker v bolnici je le malo drugače in jst sem se takrat vsaj malo spočila.
No,drugače pa res želim vso srečo in le pogumno naprej

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

24. teden - držim pesti za vašo pikico.

Ko sem rodila hčerko v 29. tednu sem šla po porodu direkt domov. Brez moje hčerke. Groza. Še zdaj se spomnim te poti.

Žal nisem imela možnosti biti pri otroku, ker ni bilo mesta. Sem se pa čisto vsak dan vozila v MB. Dobra ura vožnje v eno smer in to mesec in pol. Obisk je ponavadi trajal dobro uro in spet nazaj. Z jokom. Sama se sploh nisem mogla vozit.

Drži se!

< Sporočilo je popravil Bojana26 -- 31.1.2009 7:16:47 >

Anajmad, tudi jaz sem prakticirala in sem bila v začetku septembra dva dni tam, pa spet domov, a to sem naredila le dvakrat. Problem je v tem, da si v sobi z mamicami, ki imajo donošene otroke in ti jokajo - saj veste tudi ponoči. Nisem nič spala, pa še vse so imele otročke pri sebi, jaz pa ne, prav to te psihično počasi ubija...Potem sem zbolela- hud prehlad in sem se raje vozila, doma sem bolj spala čez noč.

Trenutno ne vem, katera sestra bi bila na L., pa ni pomembno. Zanimivo je pa to, da sem bila tudi jaz na B oddelku in sem se super razumela s sestrami in z glavno sestro - sva včasih prav lepo poklepetali- žal nimam slabih izkušanj.

Imam pa zelo slabo izkušnjo z zdravnico, ki me je sprejela, ko so me pripeljali z rešilcem- najprej me je grdo in gledala in mi rekla , zakaj sem prišla, da itak vem, da nimam nobene možnosti - to je bil hud udarec. Najraje bi ji kaj rekla, a sem jokala kot dež in nič nisem mogla. Kot bi se sama pripeljala z rešilcem in se sama odločila, da bom rodila v 24.t- te njene besede mi v trenutkih, ki so res težki kar donijo v glavi.

Drugače pa sem zadovoljna z vsemi enimi bolj, drugimi manj, a nič ni tako negativno, kot so bile te besede.

Ko takole razmišljam...so dnevi bivanja v porodnišnici nekje tam zadaj, saj je že skoraj pol leta, odkar sem prispela tja. A en Mašin nasmešek odtehta vso bolečino, ves napor in za en tak nasmešek bi se peljala še bolj daleč.


< Sporočilo je popravil 24.teden -- 31.1.2009 8:27:48 >

_____________________________

24.teden
Pikica, ki se je rodila 110 dni prezgodaj

Si pa kar mislim katera zdravnica je. Ti lahko kaj janeja pove več o njej,ker njej in še eni mamici je rekla čisto isto. In ta zdravnica,je bila včasih moja osebna ginekologinja .
Aja to pa res škoda. Jst sem imela sobo na C-ju in sem povečini bila sama,razen če je prišla kakšne mamica nedonošenčka,ki je imela otročka na EINT.Samo enkrat so mi dali mamico z dojenčkom(nedonošenko). Toda ta mamica je tok komplicirala,da sem se glavni sestri zasmilila(pa nisem nič pojamrala),da so jo dali drugi mamici v drugo sobo. Drgač sem pa bila zadnji mesec na E-ju,kjer imajo eno sobo prav za mame nedonošenčkov,ker sem že izvajala sama nego in jo hranila na EINT.
Ma glej,malo še potrpi,pa se boste kmalu cartale doma.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

A ti si tudi to doživela.

Mene ta zdravnica sicer ni sprejela, me je pa iz oddelka naslednji dan poslala v porodno. Nikoli, ampak res nikoli ne bom pozabila njenih besed. Najprej me je napiz***, ker me je sestra v ambulanto pripeljala z vozičkom, češ kaj se nekaj preseravam, če ne znam sama hodit. Jaz pa v 24 T s popadki in v paniki. Sem bila čist v šoku. Nakar me pregleda (da ne govorim o njeni "nežnosti" ) in mi osorno pove, da grem v porodno, ker sem že odprta. Naslednji dan pa mi je sesul svet: ..."pa samo molite lahko, da bo otrok umrl takoj na porodu, ker boste imeli drugače z njim same probleme,..." Namesto upanja, ki sem se ga do takrat še vedno oklepala, pa čeprav sem vedela, da je le malo možnosti za dober konec, mi je vse "dol padlo". Cel porod sem jokala, po rojstvu Lee niti pogledati nisem hotela, ker me je bilo strah, da se bom preveč navezala nanjo,... Namesto, da bi ji stala ob strani, sem vsaj tri dni rabila, da sem začela nazaj upat in Lei stati ob strani v njeni borbi za življenje. Sebi tega še vedno ne morem oprostiti, tel zdravnici pa itak do konca življenja ne bom. Kot da ne bi bila ženska...

Mah, škoda da spet o tem govorim, ker me je spet prijelo, da bi tole svojo zgodbo nekje uradno objavila z imeni in priimki. Enkrat bom pa verjetno šla k njej in ji predstavila Leo - otroka, s katerim naj bi imeli itak same probleme. In ji pokazala in dokazala, da naj se drugič raje v jezik ugrizne babji, preden še kakšno mamico tako prizadene.

Ne, ni škoda, da o tem govoriš! Prav je, da se ve, da obstajajo v lj. porodnišnici taki šufti. Jaz sem tudi naletela na enega takega, bil je moškega spola, pa tudi dela v por. lj., ki je rekel, da je otrok v meni umrl. Me tudi ima, da bi mu šla otroka pokazat. Grozljivo je, da taki nesposobneži še imajo službo. Če pomislimo na to, kaj se je zgodilo Boru iz Mb., o katerem slišimo na tv zadnje dni, pa če poslušamo prenekatere zgodbe o zdravnikih in njihovih dejanjih je jasno, da je takih primerkov več kot bi jih smelo hoditi po sloveniji v takih službah. In kako se šele počutijo tisti res ok zdravniki in sestre, ki pa delajo res z dušo in so predani svojemu poklicu...kako jih mora biti sram za te loleke.

Punce, vse ki ste imele prezgodaj rojene otroke, vse ste carice! Res ste prave mamice in pogumne ženske.

A ta zdravnica v sprejemni, s katero imate vse tu "lepe" izkušnje - to mislite eno starejšo, močnejše postave, pa malo težko hodi oz. šepa in ima skodrane krajše lase? Ker ta me je 1 dan preden sem rodila poslala domov, češ, da imam zaprtje in naj si kupim odvajalo!!! Potem sem pa čez 12 ur prišla nazaj odprta 4 cm s popadki na 5-7 minut.

Ne bom komentirala katera zdravnica je bila, moj ginekolog jo pozna, ker njemu sem povedala na poporodnem pregledu, je rekel babji, naj gre že enkrat v penzijo, ne pa da otročke že preden se rodijo na un svet spravlja. Kadar se na to spomnem in na tisti njegov resen in jezen obraz, mi je kar malo smešno. Drugače pa bi jo res poslala v tri krasne...
No, pa pozabimo tole za trenutek...Maša je pridna in danes so jo dali v stolček- ležalnik, so mi povedali, ko sem klicala, si jo kar predstavljam- kraljično . Sedaj pa pot pod noge in v LJ, vam pa lep dan pa,pa....   

_____________________________

24.teden
Pikica, ki se je rodila 110 dni prezgodaj

Bravo Maša je pa pol že orng babnica.Upam , da bo kmalu doma.
Jaz sicer nimam nedonošenčka , ampak redno spremljam kako se razvija Maša.
Srečno pot v Ljubljano. Na našem koncu sneži , upam ,da so ceste posute in porihtane.
Pa lepe pozdravčke Maši.