24. teden, samo toliko, da ti povem, da mislimo na vas .

Glej,to bo dobro za tvojo pikico. No,zaradi kirurgije ne vem,kako to poteka,sem pa imela cimro,ki je rodila fantka v 25.T in so mu morali vzeti(kirurško) eno pljučno krilo. Samo njega so takrat samo operirali in ga še isti dan odpeljali nazaj na EINT. Je bil pa star takrat,ko je bil operiran kronološko 6.mesecev.
Ma glej držimo pesti,da se bo vse dobro izcimilo in da bo vaša punca zrasla v lepo gospodično.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Novička o Maši, žal ni prenesla CPAP-a, je takoj rabila 100% kisika, za povrhu, pa so ji ugotovili nekaj na debelem črevesju- zoženje ali kaj? Ne vem, bom jutri zvedela, bogica ima fuuuul napihnjen trebuh in tekoče blato- res je bogica.. Sedaj je zopet intubirana in res ne vem, kaj bo iz tega ....pa javim...

_____________________________

24.teden
Pikica, ki se je rodila 110 dni prezgodaj

mislim na vas
24.teden - bodi močna, zaupaj v svojo Mašo

ZA MAŠO, ZA MAMICO!

Kljub vsem slabim novicam zaupaj v moč svoje Maše. Tudi njen čas bo kmalu prišel, tudi ona bo kmalu zadihala brez pomoči aparatov. Pljučka se bodo sigurno razvila, le malo daljši čas potrebujejo.
Bodite močni in ne izgubi upanja. Vse bo še dobro, boš videla.

Za praznike in v novem letu pa vam vsem želim same dobre novice o Maši, hiter napredek pri dihanju in čim prejšnji prihod domov.

Držim pesti!!!!!

Držimo pesti za vašo Mašo

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Mislim na vas......in držim pesti za vašo malo pikico Mašo.....pa vse dobro v letu, ki prihaja....



_____________________________

http://www.myhero.com/myhero/hero.asp?hero=A_Lepej_LC_GMaribor_SI_2008_ul

Ojoj, mi je žal, da Maša prestaja take stvari, ampak verjamem in držim pesti, da bo premagala vse napore in se lepo razvijala! Kot so že predhodnice napisale - punčka potrebuje čas in optimizem svojih staršev! Bodite še naprej močni in nikar ne obupajte!!!

Maša, drži se!

En lep pozdarv, vsem, ki mi na nek način vlivate moč....novička o Maši je takšna, da ima zelo, zelo, zelo, slaba pljučka in je možno, da bo potrebovala še dve leti, da pride domov, če ne bo hujših zapletov. Drugače je njeno stanje nespremenjeno, je na aparatu, in ima vneta pljučka od aparata, za debelo črevo bodo še poiskali mnenje drugih. Rekli so mi tudi to, da ko bo stara 10 let, bo imela mogoče samo kakšno brazgotino na pljučih....traheostomo bo dobila, ker ji sedaj dajejo morfij za pomiritev in so mi zagotovili, da od tega ne more biti odvisna , zelo žalostna mami. 

_____________________________

24.teden
Pikica, ki se je rodila 110 dni prezgodaj

Ma sej bo , Glej,če se je borila do danes,se bo še naprej. Samo čas ji morate dati. Vem,da je lahko pametovati nam ,ko smo dale skozi. Če se spominjam tri leta nazaj,sem bila tudi  ful panična in me je Janeja ful tolažila prek mailov. In še danes sem ji hvaležna za tolažilne besede. Boste videli,da bo vaša tamala prišla ven iz krize in vam bo še dala vetra ,da jo boste komi dohajali.
Držim pesti za vašo punco.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Želim vam vse najboljše in da se mala princeska čimprej pozdravi

Vama pa veliko moči , da jo boste bodrili

Lp Vesna


_____________________________

Dneve mi lepšajo moji trije mali sončki in možek....januarja 2010 pa dobomi še enega razgrajača...in tako nas bo veliko.

za mašo in  za mamico.

_____________________________

JaN & AnŽeJ 12.6.2008

Anajmad, hvala za te lepe besede. 

24.teden, je pa res, da je nam, ki imamo pikice že doma in je vse najhuje za njimi, lahko govorit. Ti pa zagotavljam, da je vse skupaj lažje prestajat, če imaš nekoga, s katerim se lahko pogovoriš. Kateremu lahko zaupaš svoje strahove in ki te pri tem tudi popolnoma razume, ker je to sam dal skozi. In mamice, ki se "družimo" na tem forumu to smo. Ene z več, druge z manj problemi pri svojih sončkih, vse pa smo še predobro poznamo solze in strah, nemočno sedenje dolge tedne ob inkubatorju, v katerem so se borili naši malčki.
Jaz verjamem v Mašo, pljučka se bodo razvila, mogoče bodo le rabila več časa, kot ste in smo vsi upali. Pa vseeno ne obupuj, ne izgubi zaupanja v svojo borko. Celo življenje bo z vami in čez čas bodo ti strahovi in solze le še stvar preteklosti. Ostali ti bodo le lepi spomini na EINT, vse hudo boš potlačila nekam globoko v svojo zavest in samo brezskrbno uživala ob svoji hčerkici.

Če potrebuješ nekoga za pogovor v živo se mi javi na ZS in ti pošljem tel. Vsak dan se voziš skoraj mimo mene in se lahko kdaj dobiva na kakšni kavici. Verjemi mi, pogovor zelo pomaga. Nikakor ne smeš svojih občutkov zadrževati v sebi. Sproti daj ven vse kar te teži,... 

Se strinjam z Janejo, tukaj smo za to, da si pomagamo....vse smo to dale skozi, zato vemo, kaj preživljaš.In tudi meni osebno so vse forumke zelo zelo pomagale.....v tistih najhujših trenutkih so bile edine, ki so mi znale prisluhnit in me držale pri močeh.....in zelo sem jim hvaležna še danes.....uspelo nam je tudi z njihovo pomočjo...tako da kar pogumno, vse si bomo vzele čas zate...

< Sporočilo je popravil biba 78 -- 30.12.2008 21:40:50 >

_____________________________

http://www.myhero.com/myhero/hero.asp?hero=A_Lepej_LC_GMaribor_SI_2008_ul

HVALA, za vso to vašo podporo, jo cenim in naj dodam še to, nikoli in nikdar RESNIČNO ne obupam nad Mašo, saj je ona edino v kar trenutno verjamem- tu mislim predvsem v njeno moč. Resnično je borka, a pridejo trenutki, ko nekako na nek način odpoveš-v vseh tek štirih mesecih in pol, sva se samo pol ure kengurujčkale in 15 krat pestovale, previla sem jo 5 krat in 5 krat hranila po steklenički, vsak dan pa ji berem pravljice in ji polagam roke na njo, in ravno teh nekaj dotikov je včasih nekako premalo, v bistvu pa sem hvaležna za vsak dotik, vsak trenutek, ko sem lahko ob njej. Preprosto ni dovolj besed za vse občutek, vem pa da ste to nekatere doživele in seveda mi lahko dajete podporo in upanje, ker se je za vas srečno isteklo- in resnično sem vesela za vse vas in vaše sončke, morda bo tudi naš sonček kmalu pri nas doma, ne glede na napoved, saj je vsak otrok poseben in drugačen, a VERJAMEM v MAŠO. 

_____________________________

24.teden
Pikica, ki se je rodila 110 dni prezgodaj

Mamica pogumno v nove boje! Maša potrebuje čas. Govori in prigovarjaj ji še naprej. Ona to čuti. Bo prišel čas, ko bosta se cartali brez cevk, previjali po mili volji, kričali od veselja in noreli. Zdaj pa še mora malo zrast, da bo mamico lahko mooooočno stisnila!

za Mašo in njeno družino

_____________________________

Mi mamo se fajn
NJJP

Ne morem si milsiti vase stiske. Srecnica sme rodila lani v 33t in razen copapa nekaj dni ni bilo ne vem kaj tezav, danes je zdrav 16 mescnik.

Mamica, bodi mocna!!!


_____________________________

PDP 21.2.

24.teden - ne obupajte. veliko poguma vam želim. Pa držim pesti za vas.

_____________________________

...svet je poln lepih rožic tete Pehte...

Dolgo nisem tuki nič brala, kaj šele pisala, ampka zdej moram še jaz mal dodat ...

Najprej vsem srečno v novem letu, čim manj bolezni, pa čim več zdravja in sreče.

Mamica od Maše!
Ne obupaj!!!!!!!!!!
Kar dajete vi skozi smo dale vse mamice nedonošenčkov, sam eni so meli mal več, drugi mal manj težav. MOj je 28 tedenski, pa ima zdej že pasane 4 leta. In ti povem, da se še zdej velikokrat spomnim na bolnico in vse tiste grozne trenutke ko ne veš la bo al ne bo. Za mojega so mi ravno na 3. januarja 2005 rekli, da bo umru. kar tako, da so njegova pljučka tok boga, da mi niti respirator ne pomaga, niti 100% kosik, niti vse cevke in zdravila,... Hoteli so ga peljat v Avstrijo, pa ga na ECMO priklopit,...In takrat sem se odločila, da ga v bolnici krstimo. Domov sem šla čisto fraj, nisem vedela la ga bom še kdaj videla la ne. Ampka mi obračamo, bog obrne. In čez noč je naš Nejc prišel k močem in je "ozdravel" al kako naj rečem. In se je tako hitro rešil pol aparata. Smo pa  imeli tudi mi kisik na domu, ampka tega se navadiš. 
Skozi vse to sem ti hotela povedat, da ti drobižki dajo vse to skozi in se ves čas borijo. ker os tako majhni in nedozorjeni, jih napadajo vse možne bekterije in virusi, pa še kakšne prirojene napake, ampka oni enostavno ne odnehajo! So tako dribni in nebogljeni, ampka hkrati tako močni, da vse to prestanejo , veliko bolje kot mi zrevn njih.
MOj nasvet je tak, ko si zrevn maše jo spodbujej, se z njo pogovarjej, ne pa jokat in biti žalostna ker vse čuti. Bolečino izlij doma, na poti, zrevn nje pa bodi pogumna kot še nikoli. In Maša bo to čutila.
Boš videla da bo s časom vse ok. vem, da dnevi tečejo počasi, še predobro, moje  je bil na intenzivni 2,5 meseca. In sem se ravno tako furala k njemu v Lj. Ampka takrat vse preneseš. Vse v upanju, da bo ok.

jaz držim pesti za tvojo Mašo in verjamem vanjo. Tudi ti moraš.
In če karkoli rabiš, smo tukej mame, da ti pomagamo, da ti svetujemo ali samo beremo.

Srečno!!

A poveš še kje je sploh tvoja malčica, v Kliničnem na int. ali v porodnišnici na int.?
Moje je bil v Kliničnem.