Jaz se nje že en čas ne dotikam. Mi je težko še težje ko vidim kakšen par ko se npr.ob slovesu poljubita.Takrat me tako zaskeli in čedalje bolj.
Je pa ta odgovor ki si ga  dala vijolica zelo možen oz. kr točen. Je nezadovoljna ker včasih pomisli na kaj grdega. Ne vem pa kakšna so njena pričakovanja. Vse je tko medlo. Sem jo že tudi spraševal o njenih ciljih pa sem dobil odgovor po katerem nisem nič več vedel kot prej.Tudi jaz sem imel občutek da še sama ne ve kaj hoče in ji včasih to tudi vrgel pod nos...
Sicer je pa res da je bolje iti narazen kot pa trpet skupaj.Meni sicer to ni življenski cilj...sicer komu pa je..Počutim se kot poraženec, konec koncev to tudi sem.

Ma kakšen poraženec, v mojih očeh si zmagovalec na celi črti!!!  Trudiš se, žrtvuješ se, vse da bi rešil zakon in družino z žensko mora biti res nekaj hudo narobe če ne ve tega cenit. Jaz sem tudi mnenja, da ji daj prostor oz. daj prostor sebi. Nehaj zaenkrat živet za njo. Živi za otroke in zase. Pojdi v službo, domov se poigraj in ukvarjaj malo z otroci nato pa ven na kašno pijačko ali kino. Ne dopusti da življenje spolzi mimo tebe. 1x se živi in glej da bo tebi lepo in tvojim sončkom. Žensko pa ko j.... sorry ampak tak je. Če se ji ni vredno niti malo potrudit pa ok. Vedi pa da se dobena juha ne poje tako vroča kot se skuha.

Misel da se nobena juha ne poje kot se skuha, se tudi meni mota po glavi. Saj vem da sam nisem idealen, da storim tudi kakšno napako. Da bodo prazniki z grenkim priokusom  sem kriv tudi sam, ker sem izbruhnil ob nepravem času. Sicer če ne zdaj bi pa kasneje, saj želim stvari priti do dna. In razčistit že enkrat. Dejstvo je da sem zbegan, da sem dostikrat tudi narobe reagiral in mi je za to resnično žal. Problemov sem se lotil z napačne strani. Če bi bil človek vedež ne bi bil revež...pravi pregovor.
Zgleda da je res nezadovoljna ,ste mi dali mislit. Hvala. Iz tega izhaja da vse kar sem storil za to, da bi nam bilo lepše, je za en cajt obrodilo sadove potem pa je spet šlo navzdol. Saj vem da v partnerskih odnosih kot tudi ostalih ne moreš bit zmeraj na vrhu. So padci in to jemljem kot del življenja.
Žal mi je da je nisem mogel osrečit. V bistvu jo imam še zmeraj rad.
Ne vem ampak zadnjič ko sva se počla (besedno da ne bo pomote) so bile solze tudi pri njej. Poplnoma ravnodušna torej le ni. Vsaj upam. Čeprav pravi da je kar je.
Danes pa se je le malo premaknilo. Ponudil sem ji premirje zdaj med prazniki, celo poklicala me je. Mogoče se bo kaj rešilo. Razmišljam pozitivno.

drum, mislim, da ti je Vijoličarka zelo lepo napisala.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Ja vem, saj ona mi je dala mislit. Kar sem zapisal, sem za to, da bi si olajšal dušo.

Po mojem ne, ker bi sicer lepo sprejela darilo in ga nažicala še za kaj, ne pa da ga je jezna treščila po tleh! To pomeni, da je besna, nedvomno ima nek razlog...

drum, pa si ji povedal, da si pa ti ne želiš, da odide? Da jo imaš rad? Povej ji, da si zmeden, ampak da bi rad, da rešita situacijo in jo čisto odkrito vprašaj, če bi bila pripravljena probat.
Glede njenih ciljev je dobro, da jih ugotovita - oba. Ko se pogovarjata, ne odnehaj, če ne razumeš, kaj ti govori - vprašaj še enkrat, da bosta počasi prišla do tega, kar ti želi povedat in boš ti to tudi razumel. Mislim, da je dostikrat problem v tem, da se ljudje prehitro nehajo/mo pogovarjat. Včasih je zato samo kakšna pot več, drugič so pa posledice večje... Ne ji pa metat pod nos, da še sama ne ve, kaj hoče, ker bo tako samo še bolj jezna (tega si pa ne želiš ). Če lahko, sočustvuj z njo - v smislu, rad bi ti pomagal, ampak res ne vem, kako. Povej mi, pa veš, da se bom potrudil po svojih močeh...

Ti pa lahko povem, da sta se mojadva tudi počutila kot poraženca, ko sta se ločila, ampak ju otroci nikoli nismo tako videli (res da smo bili starejši in smo vse skup lažje razumeli, ampak vseeno). Jaz sem bila čisto paf, ko je oče enkrat to omenil! Meni ni padlo na pamet, da bi bil zato poraženec!

Mislim, da tvoji ženi še daleč ni vseeno zate, saj bi si sicer omislila svoje življenje vzporedno mimo tebe in te lepo ignorirala, kot da te ni! Ampak ona te ima še vedno rada, zato jo boli, če se skregata, zato joka in zato se jezi in zato te hoče prizadet in vrže tvoje darilo na tla! Če bi ji bilo ravno zate, se ne bi s tem trudila, ne bi zganjala scen, vzela bi lepo kulturno darilo in se ti zahvalila in nasmehnila in bila hladna kot led pri tem! Ampak ona je daleč od hladnosti... Tako da se imata po moje oba še kar precej rada, samo na takooo blesav način si to kažeta, da je joj! Ampak to se da spremenit.

Najprej ene vesele praznike vsem.
Kakor je kazalo da bodo letošnji prazniki pokvarjeni  u nulo, se je izkazazalo da bodo prav prijetni. Vsaj do sedaj so bili. Zakopala sva bojno sekiro, obnašava se ko da se ni nič zgodilo. Sicer sem jo prosil za to da se ne kregava, oba se skušava izognit konfliktom. Moram rečt, da sem prav užival. Morda bo kdo rekel da sva malo čudna konec koncev smo pa vsi mal  a ne? Kdaj pa kdaj.
Ja pri darilu je bilo pa tako, ko sem ji ga dal ga je lepo sprejela objela sva se in si dala ljubčka tud na usta ne samo tako na lička. Vrgla ga je po tleh kasneje (čez 10 dni) ko sva se skregala v navalu čustev. Taka dejanja so meni mal otročja in to sem ji tudi dal vedeti.
Da jo imam rad pa ve, ker sem ji povedal naravnost brez ovinkov in tudi ve da je ločitev zadnja stvar na svetu ki si jo želim. Tudi odhod enega ali drugega ne odobravam. In da sem zmeden tudi-to sem ji sicer šele zdaj povedal.
Jaz mislim da je ta situacija rešljiva (konec koncev so vse). V pozitivnem smislu.Vojne se tudi ne končajo na fronti.  Zadnji prepir je nastopil, ker sem ji hotel mirno povedat, da naj se mal umiri s teženjem, ker je bil večer in je jutri še en dan in da prah počaka. V bistvu sem branil otroke, ker vem če so utrujeni zgubivaš živce samo ti efekta pa nobenega. Sicer ji dam prav, sam sem pa še bolj za to da otroc niso v hotelu in jim je potrebno v skladu s z njihovimi sposobnostmi  dat kakšno delo. Sta pa ta starejša otroka v puberteti in verjetno je vsem jasno kako je pubetretnikom vse težko.
Na koncu sem eksplodiral jaz.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

V partnerstvu naj bi uzival od prvega dne, vsak dan po malo in ne sele, ko so doloceni recimo jim temu projekti za tabo. Zdaj si zacel uzivat, kje si bil pa zadnjih sestnajst let. Haloooooooooo.

Ona ga ne biksa tebi, ker ni tvoja lastnina.

Saj verjetno je ze sama opazila .

a najstniki pa ne znajo likat? pa kaj drugega? pri mojih 12. so me že kar dobro zaposlili...tudi fante- pa so starši manj obremenjeni najbrž?

Da se razumemo, jaz sem v partnerstvu užival vseh 16 let. Enkrat bolj, drugič malo manj. Nikoli mi pa ni bilo žal da sem z njo. Tudi zdaj mi ni.
Hotel sem pa povedat to, da nam sedaj ni potrbno gledat na vsak k....v cent, kje in zakaj ga bomo zapravili, da je stanovanjski problem (ki je največji med vsemi) rešen...Žal nisem iz tiste generacije, ki jim je Jazbinšek skoraj šenkal stanovanja...Materialne dobrine so žal tudi potrebne.. In če se komaj prebijaš iz mesca v mesec, pa ne veš a boš imel za položnice in ostale stvari-takrat je na preizkušnji tudi ljubezen. Žal je tako.
Tako hudo pri nas sicer ni bilo,denarja je bilo za sproti pa včasih ga je tudi kaj ostalo  - ni bilo pa vse z rožami postlano. Pa slabe službe in ali bo za nedoločen čas ali ne...Ker s tem so povezani krediti.
Rad sem in še prihajam domov ker me to navdaja s toplino. Tudi to mi je v užitek. In sedaj uživam tudi, ker lahko gremo kam al pa zapravimo za kakšno neumnost brez slabe vesti. Ker smo prej imeli kot praviš projekte, povezane s skupno prihodnostjo...

Jaz smislim ,da nas je tukaj na tem foromu več takih ,ki smo že imeli takšne  ali drugačne krize.Jaz imam tudi na tak način kupljeno stanovanje kot drum,pa potem pridejo drugi problemi.Tak je bilo pri nas mož vedno vtoplrn v delo ,ker ima tak poklic vedno sama z 2 otrokoma ,pa povrh nobene babice v oporo,pa še za očeta skrbim.,ker je pač vdovec. Mož pa ima zdaj srčno bolezen je na tabletah za pritisk,za rečenje krvi in še sprej za pod jezik ima.Sam pa noče za zdravje nič narediti,čeprav bi moral,ker ima taka navodila od kardialoga in svoje zdravnice.Ko se slabo počuti pa nas krivi,da je bolan ,ker ga jezimo.Bolezen pa ima podedovano po očetu,ki je zaradi nje umrl.

Nisem vsega brala. Sam kakšno službo pa ima? Ali je srečna ali hoče kaj več? Meni tudi npr.pomeni ful veliko da naredim kaj pametnega. Vsakič ko sem bolj bližje diplomi sem bolj vesela. Pred časom mi je mal zaškripal faks, pa v službi sem že vse dala od sebe in ni nič novega. Zdaj pa če se mi uspe ful naučit lkahko zraven skačem z mojim otrokom, likam pa še z mojmu se vse lepo pomenim...
Tako da če si ti začel v šolo hodit je mogoče mal ljubosumna ker ona se nič ne izpolnjuje. Pa  ne mislim zdaj sam šolo tudi tako je fino vedno imeti kake izive v življenju.

Jaz sem zadnjič po dolgem času si vzela čas in naredila en dekor in zdaj sem tok ponosna.

Jaz ne vem no, meni se pa zdi, da jo malo preveč ajčkaš in potem ji nikoli ni dovolj, v čemer ji ustrežeš. Danes si pospravljal, jutri boš sesal, pojutrišnjem....mogoče pa hoče še več, kot ji daš.

Odgovora, kaj jo tako zelo moti na tebi, ti pa ne da? Oz. kaj ti reče, zakaj se tako obnaša, tako napadalno in včasih ponižujoče do tebe?

Se popolnoma strinjam

Ne vem, ce se razumemo .

V isti sapi pravis, da si ravno zacel uzivati, cez trenutek pa, da uzivas vsa leta.
Ampak never mind, vazno, da se vidva razumeta.

Joj, točno moje misli. Zdi se, da ima vedno izgovor v hormonih in zdaj je spet na tabletkah. Spet hormoni. Verjamem, da jo trga, ker po moji presoji ji očitno škodujejo. Vsaj videti je tako. Kakšen zajtrk v posteljo? Da bo gospa še malo pospala? Malo morgen.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

ja pri 3 otrocih res ni velik časa za 2 tako kot prej....ženske so bolj doma in s časoma se ne počutijo dobro sploh pri 3-eh....

kaj bi jaz želela.....hm da mogoče pride oseba ki ji zaupam in mi vzame otroke za 2-3 ure 1x na teden in da sva z partnerjem malo sama.....da me povabi v kino, gledališče ali pa samo na sprehod po stari Lj......da je za trenutek tako kot prej....samo midva....

da me razbremeni, da mi reče zdej pa pejt ven....kamor češ na kafe na sprehod jaz bom pomerku otroke ti se pejt pa mal spočit sprostit.....to bi blo treba večkrat slišat......

skratka da za pogovor imava mir....ne da se nekak pogovarjava a v drugi sobi mi otroci tulijo to ni to.....treba si je vzet čas za pogovor......

zdej odvisno kok so vajini otroci stari.....?

kadar so ženske pod psihičnim pritiskom so dostikrat tudi negativne, nervozne itd....sej to je logičen...ker se počutijo da ne morejo dihat da je skos neki pa skos je vse odvisno od njih pa dej to pa to pa to....preveč je...

tko da definitivno popokajta otroke k babicam če je možno....vzemta si čas samo za vaju, pogovorta se v miru o vsem.....kaj kako zakaj od-kdaj itd.....to bosta najbolj vidva vedela....

pejta res nekam sama....men bi to sedel jaz vem....pa še to da jih ti spat ona nej gre pa v kad pod tuš da se sprosti od naporbega dneva .....zmenta se enkrat en drugič drug......

srečno

Uživati še v sadovih svojega in njenega dela.

Vsak dan ji reci, da je lepa, zaželjena in da jo imaš rad. Povej ji, koliko ti pomeni vajin zakon, vajina zveza, vajini otroci in ona sama.
To ji povej, ne da bi karkoli pričakoval v zameno.
Če ti bo rekla (zaradi presenečenja) kaj v smislu, kaj bi rad, da si takšen ali kaj imaš za bregom... preprosto reci, da nič, da si ji samo to hotel povedati.

Prinesi ji rožo, uredi varstvo za otroke in jo pelji na valentinov koncert ge. Blagne, pošlji jo na masažo (tisto, kar si lahko privoščita)...

Brez očitkov, brez modrovanja, brez odvečnih besed...
Ženske vedno rabimo partnerjevo naklonjenost in kako sladko besedo, četudi smo že odrasle in nenaivne. Ni toliko v likalniku (čeprav je pomoč v gospodinjstvu več kot zaželjena), kot v dobrem občutku biti ljubljen in sprejet.

Res pa je, da so meni kontracepcijske tablete v glavi delale štalo in se mi je takratni partner dobesedno kdaj pa kdaj zagabil, razpoloženje pa mi je nihalo iz minute v minuto. Naj vpraša tudi ginekologa, če je možno dobiti bolj blage.


Je pa možno tudi to, kar je napisal/a srki.

< Sporočilo je popravil massylou -- 2.1.2009 14:34:19 >

Jaz sem dobila občutek da gre on svoji ženi že na jetra, in s takimi polizanimi forami bo samo še slabše. Ker gospa očitno ne ceni ničesar več. 

 točno tako