hvala za te besede....mislim da lahko le pričakujem tako kot je rekel pismo njegovega odvetnika, ker bo nekje v februarju ali marca naslednje leto sprožil ločitveni postopek. vsekakor pa javim.

Misty. Premisli o svojih besedah in od kje izvirajo. Si želiš ločitve ali se boš pač sprijaznila z zahtevkom za ločitev? Najlažje je oditi mar ne in se ne soočiti z realnim problemom.

Odnosi temeljijo na komunikaciji in prva misel, ki mi pade na pamet je to, da psihoterapevtko obiščeta skupaj. Vredno se je potruditi za to kar imata.

Zakaj ti to pišem? Ker se mi zdi, da se je vredno potruditi in odkrito pogovoriti. Morda se do zdaj nista ali pa sta se, vendar nikoli kako reagirati v določeni situaciji.

Vedi, da vsak človek na določeno stvar ali stanje reagira po svojih najboljših zmožnostih v tistem trenutku. Morda ne zna reagirati drugače kot to, da se umakne. Vsekakor je vreden pogovora

Škoda za vaju ampak očitno tvoj še pri 40 ni dovolj zrel. Bežanje od problemlov namesto reševanje je žal le dokaz tega. Res pa je da imata vsak od vaju že svojo partnersko zgodovino in sta morda obremenjena tudi iz te strani. Ne predaj se, vztrajaj da se pogovorita.

_____________________________

May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.

vse kar si napisala o vajini vezi, se res lepo sliši..ampak NI. če bi bil tvoj mož res zrela oseba, ki te ljubi, bi povsem drugače odreagiral, ko si prišla do njega s svojo stisko oz. stisko tvojega sina, ki si ga btw res lepo vzgojila.
rekla bi, da je tvoj mož skrajno nesamozavestna oseba z mnogo kompleksi, ki jih rešuje na tak način, da si te podreja, ko pa nekaj ni po njegovem, preprosto odide-samo zaradi tega, ker ve, da ga boš rotila, prosila itd. in mu s tem polnila njegov ubogi ego.
na vsak način ga pusti pri miru, če hoče, bo že sam pritekel domov, ko bo ugotovil, da njegova taktika ne užge več. to je čisto čustveno izsiljevanje, kar on počne. ti pa se spravi k sebi in nehaj za vse kriviti sebe, kriva si kvečjemu prav tega.

Ne vem odgovora.
Bi ti rekla samo to, da sem bila prepicana, da z leti zivljenje postaja lazje, pa je samo se bolj kompleksno.

Ce ga ljubis, vztrajaj, vztrajaj pri pomoci, poskusi smiriti svoje konje, ko prides v tako situacijo, da tezave se ne povecujes. Ce se splaca, sama ves. Reci a priori, da je pri 40-ih nezrel, je tko tko. Sicer drzi, ni pa dovolj tehten razlog za konec, po moje. Ker vsi nosimo s sabo neke probleme, samo eni jih niti pokazejo ne, ker so ves cas isti, ves cas samo politicno korektni. Ti pravis, da je vajina zveza ljubeca...torej se tu pokaze nasprotni pol. To je zame sprejemljivo, taki konflikti, mogoce zate ni. Recimo zame bi ne bilo sprejemljivo,da je ves cas clovek isti, to bi me dolgocasilo. Se mi zdi, da si tudi ti bolj tukaj, moz pa ne.

sama sem istega mnenja...pogovor, pogovor, pogovor...vsa sem zlomljena, ranjena...kako sploh do njega...on je iz zagreba, jaz iz ljubljane...verjemi da ne mečem zlahka puške v koruzo, izgubila sem očeta, prvega moža, hčerko...lomim se...agonija...kako dalje? če in sploh dalje? njegova ignoranca?...verjemi, milijon vprašanj...a niti enega odgovora...

Hmmm....prelahko je reci pojdi. Mogoce pri dvajsetih, tudi tridesetih ja, ampak zdaj. Kaj pa vem.

kaya...vem. razum je eno...srce govori drugace. evo teorije...moj mož je zgodba iz otroštva, ki je tudi v filmu ne najdemo...kaznovan na vse možne načine, bolj kot se je trudil (ubogal, čistil, bil odličnjak, pomagal...)bolj je bil kaznovan..fitično in psihično...ne bi verjela zgodbi da je resnična, in potem spozna mene, drugo žensko v njegovem življenju...trudi se in da vse od sebe, nakar ga jaz prizadanem!!! (za normalne ljudi bi bilo to kot šala), oseba ki jo najbolj ljubi v svojem življenju...lahko samo slišim njegovo zgodbo...OSEBA KI JO NAJBOLJ LJUBIM ME JE PRIZADELA V LETU IN POL 4 KRAT...NE MOREM VEČ, NE GRE...kaj bi vi njemu svetovali??? normalno bi mu dali prav...in tu jaz obujem njegove "čevlje", ki so mu prevelike...kaj šele meni...

a vsi konflikti so bili...malenkostni...a za nekoga preveliki....

verjemi...tudi jaz NE VEM....

Samo ti ves, ce je vredno, da gres naprej. Verjetno zmores, ker ti zivljenje prinasa take korake. In kolikor vlagas, toliko dobis, ceprav je vcasih prelepo in prebolece obenem.

Hehe, ja, kje si pa to pobrala? A nisi nič staršev poslušala: "boš že videla, ko boš toliko stara kot midva zdaj..."

Ja, samo to je njegov problem. On se mora s tem soočit in si priznat, da ima problem.


To je tako kot npr. alkoholik, ki je čustveno odvisen. Ki je odvisen zaradi tega, ker je čustveno neuranovešen. Vemo, da so razlogi za to, da je tak, ampak a ga bomo zdaj pa vsi ujčkali in mu dali prav, da pije, ali se bo moral soočit s svojim problemom, zaradi katerega je postal alkoholik, in ga rešit? To je isto.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Slabo, ja .

Saj ne vem, ce ga ravno skoz ujčka. Je pa na nekatere besede prevec obcutljiv, ce sem prav razumela?

Ne vem, ce je otrocje, ce je ravno beseda ne pase mu, prava.

Jaz pa mislim, da je takrat cisto adijo in ne vidi druge moznosti kot pobeg. Po moje ga nekaj tako zelo zaboli.

misty, glede na zgodovino se poizkusi malo kontrolirat, če prideta z možem še kdaj skupaj, da ne boš preveč dramatizirala vsake malenkosti. Tudi moški so včasih nežni in jih hitro prizadaneš... Vsekakor se boji, da bi te izgubil in zato rajši sam naredi konec, ker ima tako on v rokah, kdaj in kako se bo to zgodilo in meni, da bo tako manj prizadet kot če ga doleti nepripravljenega. Povej mu to, koliko ga imaš rada in da ga nočeš prizadet, ampak da se morata zmenit. Če noče slišat, mu magari napiši pismo - boš vsaj vedela, da si dala vse od sebe...

Res je, da sta s sinom zelo povezana in prav je, da to negujeta, vendar ima tudi Anja prav, ko pravi, da se pač v študentskih mora odnos malo spremenit, mogoče celo distancirat. Izguba ljubljene osebe lahko dva človeka še bolj poveže - ampak če hočeta it naprej, oba, potem si bosta morala dati dihat (to pomeni, da ne bo nihče užaljen, če kako leto ne bosta šla skup na morje...)

Vso srečo in čim lepše novo leto ti želim!

Se podpisem pod vse tri tocke.

In cakam komentar .

Tu se pa podpišem. Odrasel človek pač mora odrast in pustit pretekolost za sabo. lahko mu pri tem pomagamo, ampak ne moremo naredit tega namesto njega. Ni pa treba, da mu ravno sol na rano sipaš - če veš, da je nekje občutljiv, pač na tistem področju malo bolj paziš na besede - poveš pa še vedno to kar misliš (saj na srečo obstaja več načinov ).

mič, imaš prav - nisem se dobro izrazila - mislila sem, da zbeži, kadarkoli se ne moreta uskladit. Ona pa bi lahko bolj izbirala besede... In če ve, da je tako čustvena, da jih takoj ne more, naj si vzame par ur, da si zbistri glavo in mu potem malo bolj obzirno pove... On pa vsekakor takrat ne vidi druge možnosti, to je gotovo. Ampak to se da naučit .

Ja, saj pravim, da se ga ne da in da je prav, da se ga ne. Ni prav, da bi zdaj ona morala celo življneje pazit, kaj govori, da ja ne bi kdaj kaj narobe rekla. In to zato, ker ima on problem.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

V bistvu je oboje res. Saj verjetno sta prav narejena za skupaj , oba se imata nekaj za naucit, misty izbirat besede, on pa ne takoj zbezat. Vprasanje je samo, ali se obema zdi vredno, da se ucita?

mišni, verjetno je najboljši skupni trud: on se trudi rešit svoj problem, ona pa medtem malo pazi, da ne zatre njegovega napredka... Če je recimo nekdo zelo nesamozavesten, ga bo vsaka kritika podrla - in če ga kritiziraš (tudi to, da je nesamozavesten), potem bo vedno hujše... Nič ne pomagaš s tem... Če ga hvališ, pa počasi dobiva na samozavesti in ko doseže določen nivo, mu lahko tudi mirno poveš kako ostro kritiko, pa jo bo lepo pokončno prenesel... tu je podobno, samo da dosežeta tisto stopnjo zaupanja, pa bo.

ja, ti si edina ugotivila kje je "point"

Ja no, itak, če se je pripravljen soočit s problemom, ki ga ima, mu pomagaš, normalno.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

strinjam se s teboj...hvala za želje...