Mah obsojanje gre tule predvsem na račun teh stotih evrov na mesec, ki se marsikomu slišijo kot kupnina za otroka. Ena je fino rekla, mar bi dala teh sto evrov mamici, pa bi lahko vsi fino živeli s punčko vred.
Bom še tule napisala, kar sem že enkrat prej.
Bistveno je sosledje dogodkov. Mamica tele punčke se je odločila, da da otroka v posvojitev, preden je ta par sploh vedel za to. Ona bi to naredila ne glede na vse. Onadva (par) pa se je odločil posvojiti. Če prav vem, jima je bilo popolnoma vseeno koga. In so se našli. Pa so se imeli tudi srečo spoznati. Mamica je bila še vedno za posvojitev, onadva pa sta se odločil njej nakazovati sto evrom mesečno, da bo lahko preživljala svojega drugega otroka in sebe. Ko enkrat sprejmeš tako pomembno odločitev, kot je ta, da daš otroka v posvojitev, si verjetno ne premisliš zlahka, ker tudi odločitev ni enostavna. Še enkrat - če bi mamica postavila pogoj, da ji plačujejo 100 EUR mesečno, potem je to prodaja otroka, ker pa je bila to odločitev naših posvojiteljev, potem, ko sta mamico spoznala, je pa to samo prijazna gesta.
In da ne bo pomote - mamic, ki se odločijo dati otroka v posvojitev, v to nihče ne sili! To je njihova zavestna odločitev, ki jo je treba spoštovati, kljub temu, da je morda ne moremo razumeti.
_____________________________
God grant me the serenity to accept the things I cannot change, courage to change the things I can and the wisdom to know the difference.