Otrok prijatlejičine sestrične se je rodil z možganskimi poškodbami, ker je odločno zavrnila epiziotomijo. Mislim, da je najbolje, da se prepustimo babici in njeni odločitvi. Nenazadnje so one izkušene, ne me.
Tudi jaz sem bila prerezana (glavica- 36cm) in zeloooo šivana, pa ni bilo krize. Kaj je dva tedna v primerjavi z življenjem? Sem pa zdaj bolj pridna in sem si začela presredek masirat.:)

Nisem brala vseh postov vmes... ampak samo tole: zakaj se obremenjuješ s takimi stvarmi?? Nobena babica te ne bo rezala zato, ker bo imela ravno rezalni dan, ampak zato, da pomaga tebi in predvsem otroku.

Jaz nisem bila rezana, bila sem strgana, in verjemi, da cik-cak način, na katerega sem bila zašita, ni prav nič privlačen. Lahko bi premišljevala in krivila babico, zakaj me ni prerezala, ampak to se mi zdi popolnoma nepomembno pri celi stvari.

Bolečina je pa verjetno podobna tako pri rezu kot pri raztrganini. In pri enih boli, pri drugih ne.

jaz pa sem bila strgana, prerezana, ful grdo zašita - v času rojevanja me spoh niso upoštevali - sin se je rodil z velikim hematomom na vrhu glave in beločnice je imel čisto rdeče! :grrr:
tako, da, če te morajo prerezat je to pravo olajšanje!

lp

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Dajo ti lokalno. Ampak v resnici čutiš. Je pa tako: ko so mene v Lj. šivali tako lepo, da skoraj čutila nisem, so me zašili čisto zanič - sem imela posledice še dolgo. Nazadnje sem kar v luft skakala in sem bila res jezna na enega G, ki je to delal, se mi je zdel malo mesarski - ampak po 1. tednu nisem več vedela, da sem bila sploh kdaj šivana, nič več bolelo niti skelelo, sploh nič. Mogoče to dvoje ni povezano, ampak vsekakor je pa nekaj res. Če te bolijo popadki, če rojevaš brez EA, nikoli v nobenem primeru šivanje ne boli toliko, kot en sam samcat popadek. Tiste, ki jih je šivanje tako zelo bolelo, niso imela prav težkega poroda.

Gina, se ne strinjam ravno s tabo. Jaz sem imela težak porod, v stalni pripravljenosti na CR. Pa še mali se je zataknil z rameni (to pomeni 3 mesece fizioterapije), bila sem raztrgana, prerezana, dobila sem hematom. Ampak, ko so me šivali, je pa bolelo kot :hudicek:. Raje bi v tistem trenutku še enkrat rodila (popadke sem imela zadnjih 24 ur - svoje in so mi jih morali celo umirjati, ker se med popadkom ne da pregledovati). No, pa sem preživela. Res 14 dni sploh nisem sedela, težave pa sem imela skoraj 9 mesecev. Se mi pa zdi (tudi po pripovedovanju prijateljic), da bolj boli zunanje šivanje (epiziotomija), kot šivanje notranjih raztrganin.

Če presredka ne prerežejo, ko je potrebno, se raztrga sam. V takem primeru lahko pride do poškodbe anusnih mišic in posledično do uhajanja blata... Če te prerežejo te možnosti ni...

Živjo,

evo mene je bilo tega najbolj strah (fuuulll, sva ga tudi masirala). Pa je potem babca rekla, da sem se začela trgat in ga je hitro prerezala - čutila pa nisem nič, tud mal bolečine ne, ker je blo itak vse zelo raztegnjeno.

Je pa imela tamala obseg glave 37 cm in dvomim, da bi šlo brez raztrganin. imam pa občutek, da ga babca ne bi prerezala, če ne bi bilo res nujno.

LP

mene niso rezali, ampak sem se strgala (vem samo, da me je nekaj zapeklo :zmeden: )...šivali so brez anastezije, ampak res ni bolelo...verjetno je vse tako razbolelo takrat tam spodaj, da ne boli tako (moja razlaga)...tudi potem nisem imela problemov, sem lahko že takoj sedela...hujše je baje, če šivajo odznotraj, ampak tega pa ne bi vedela

al bina, očitno nisi najbolje razumela, kaj sem hotla povedat. poanta je bla: a) brezveze je komplicirat o rezanju in b) tega ne delajo zato, ker jim je všeč rezat, ampak zato, ker je tako bolje za otroka in mamico. torej, nisem govorila o pogajanjih, ampak o tem, da ne režejo za vsako figo, ampak če je treba. pri meni pač ni bilo treba. that's all.

Kot kdo, jaz pričakujem, da me vprašajo. In so me tudi vprašali, pa brez da bi jih na to prej sama opozorila. Sem pač izbrala tako porodnišnico, kjer paciente jemljejo kot ljudi in ne kot vreče krompirja.
Blagor našim zdravnikom, ko imajo take paciente, ki jim je vse prav in jih še zagovarjajo ob tako poraznem odnosu!

Moji sestri niso prerezali presrdeka, ampak se je sama raztrgala.In kaj je z njo zdaj, po 15 letih, oz.že od poroda dalje?
Ne more zadrževati urina in tudi blata ne!!!!
Raje se dam 10X prerezat, saj boli ene 10 dni, sam pol je pa mir.

Vidim da sem nekatere kar malo zjezila z mojim postom, vendar pa sem od vas na tak način izvedela veliko več. Vsem hvala za odgovore. Se pa strinjam, če bo nuja pač nimam nobene besede. Vseeno bom prosila za usmiljenje. :angel:

Če koga zanima drugačen pogled, dve povezavi: http://www.mamazofa.org/pogosta-vprasanja-o-nosecnosti-porodu/prerez-presredka; http://www.hebammenwissen.info/dammriss-vorbeugen-und-vermeiden/.

Sicer pa ležanje na hrbtu (tudi polsedeči položaj) zelo poveča možnosti za poškodbe presredka - rezanje ali trganje. Drugi razlog je še umetno pospeševanje porodov, oboje pa je po mojih izkušnjah v slovenskih porodnišnicah običajna praksa.

Srečno!

In še to: epiziotomija ne varuje pred poškodbami presredka. Ravno obratno - možnosti zanje se povečajo. Gl. članek na spletu: Vpliv epiziotomije na pogostost poškodb perineja III. in IV. stopnje pri prvorodnicah v Sloveniji, avtor Anže Čeh.

ležala sem na hrbtu, imela sem umetne, otrok se je ustavil tik pred zdajci v porodnem kanalu, so že študirali na vakuum..., pa sem vseeno ostala cela...ker sem imela babico, ki je obvladala svoje delo v nulo in odkar sem prišla v porodno sobo, ni maknila od mene niti sekunde....še smena se je menjala dobesedno med mojimi nogami...tak, da bi se predvsem babice mogle na veliko zamisliti, koliko same lahko prispevajo k temu, da presredka ni potrebno rezati....

če pa je sila, pa sem seveda za, je vsekakor bolje, kot kake hude raztrganine...

Mam obe izkusnji. Prvic rodila v LJ, bila rezana, bila strgana, ampak porod hiter, nobenga matranja, ostal mi je v zelo lepem spominu in bi se 100x tako rodila. Nobenga med mojimi nogami, ko so prisli, se jih je vsulo 10 ljudi, prerezali, otrok padel ven.

Drugic rodila v tujini, so me vprasali kaj in kako si zelim rodit. Sem rekla da nimam nobenih planov, se jim prepuscam (isto rekla v LJUbljani) ampak ce bo treba rezat, da naj kar rezejo (v LJ nisem tega rekla, ker sem brala same zgodbe o tem kako Bog ne daj rezat). Pa mi je babica in zdravnica rekla, mi tu ne rezemo in ne bomo, razen ce bo res nuja. Ok, zacel se je porod in trajal in trajal, vse me je trgalo, bolelo. Malemu so se ze videli laski, rabila bi se 1 popadek in bi bil zunaj, pa ni bilo tako. Matrala sem se se pol ure, sem mislila da me bo razneslo (umetni popadki pri obeh porodih), kricala naj me rezejo, pa ni sans. Mali se je zataknil. Ja, sta bile babica in zdravnica med mojimi nogami ves cas, masirali, nategovali, se trudili 120%.... ampak zakaj je bilo tega treba, da je meni porod ostal v groznem spominu, strgana do riti in se vse naprej- da ne govorim kako je pol bilo lepo drzat, ko ti lokalna ne prime na tistem najbolj obcutljivem mestu.... ko se potem 1 mesec sprasujes ali bo se vse funkcioniralo. Odlicna babica, odlicna zdravnica (dolgoletne izkusnje in ene najbolj priznanih tukaj), res sta bile strokovni, nezni, socutni- 100x boljse kot v LJ, vse sta nazaj popravile kot da se mi ni nic stragalo, nic zgodilo> pa vseeno, se zdaj ne razumem, zakaj so ene tak proti rezanju, vcasih pac ne gre in skoda da ze vnaprej razmisljas o nerezanju. 100 zensk 100 razlicnih izkusenj, tak da jaz vec ne grem rodit, ce ne podpisejo, da me rezejo, pa naj si zataknejo tisto cuvanje in masiranje med nogami

Naj se recem da sem obakrat dojila takoj isti dan sede in hodila in bila skoraj normalno aktivna.

Še moja izkušnja:
pri prvem porodu, ki je bil mesec dni pred PDP, je kar naenkrat ob moji postelji stala neka sestra z velikimi škarjami, češ da bo prerezala presredek, brez pojasnila, zakaj bi bilo to potrebno in brez vprašanja, če lahko.
Jaz sem čisto šokirana nad pristopom in ker se mi je zdelo to nepotrebno, zavrnila rezanje presredka.

So poklicali zdravnico, ki je brez težav varovala in obvarovala presredek, poleg tega pa je poskrbela, da sem izstisnila otroka v ustreznejši, pokončnejši legi.


In ko sem šla rojevat drugič, so vprašali, kako je bilo s presredkom prvič. In so rekli, da če so se potrudili prvič, da se bodo tudi drugič.

In tako pri vseh svojih porodih nikoli nisem bile ne rezana, ne raztrgana, ne šivana.
Dober občutek.

< Sporočilo je popravil petea -- 2.10.2015 7:52:30 >

na švedskem je bila babica čist zgrožena, ko sem omenila kako se tukaj kdaj kar prereže - je rekla, da je vse odvisno od izstisa, ki mora bit postopen (ne prehiter) in da se da komot brez, če se babica in ginekolog potrudita in je porodnica pravilno vodena; da oni ne režejo. je kar zmajevala z glavo v nejeveri še nekaj časa po tem, ko sva nehale govorit o tem....

p.s. imela sem vakum (verjetno mi ni treba rečt, da nisem bila rezana niti raztrgana).

je pa tako, ko je že mel vakum na glavici in glava na sredi kanala, zgornji del zunaj, nisem smela porivat en popadek (da se počasi raztegnem) - naj samo rečem, da so bili to najdaljši momenti v mojem lajfu. z znort dolgi momenti ko čakas sekunde ki so - ne vem kako naj opišem večnost: ko veš, da ne moreš čakat, ker ti telo ne da in ni namenjeno, da je tako maximalno rategnjena medenica več kot nekaj sekund, ti pa čakaš ko telo hoče porivat, ker veš, da je važno, da moraš počakat v stanju kjere se ne čaka.... za pošizit...
in na koncu uspe - hvala super teamu, čilenskemu ginekologu in laponski babici - mojstri svog zanata, res

koz povzetek naj rečem, da je brez rezanja ok, če team ve kaj dela. in vso srečo ter lahek porod vsem nosečnicam! (nosečka mi je čisto mimo, sori )

Še moja izkušnja .... rodila sem v celjski porodnišnici, to je bil moj prvi porod.... bilo je zelo dolgotrajno in bolece, nisem se odpirala, večinoma samo umetni popadki, bebica je bila v temenski vstavi, "zataknila" se je v porodnem kanalu, babice so mi pritiskale na trebuh, obracali so me na vse mogoce polozaje.... pa ni in ni slo ... spomnim se, da so mi rekli, ko bo popadek pa pritsnite, sam kaj ko nisem niti vedela kdaj je popadek, ker je bila stopnja bolecine skozi enaka ... od pritiskanja so mi na obrazu popokale vse zilice ... nooo, kar naenkrat pa sem zacutila popolno olajsanje in zaslisala jok :-) sploh ne vem kdaj so me prerezali, nihce me ni niti vprasal.... vem samo, da v trenutku ko so me, je bebica kar "padla" ven :-) lepo so me zasili in vsega je bilo konec .... tako da, jaz imam s tem "pozitivne izkusnje", in sem bila prav jezna na njih, da so tako dolgo cakali z samim prerezom ....

Jaz sem v KR pred enim mesecem lepo prosila babice naj me ne režejo. Njihov odgovor je bil - pri nas ne režemo, če ni nujno potrebno. In potem se je res potrudila, da nisem niti rezana niti počena. Čeprav se je mali malo zataknil in bi ga veliko hitreje dobili ven, če bi me rezali. Me je pa malo strgal notri. Še dobro, da je epiduralna tako dobro prijela, da nisem čutila nič, ko mi je ginekolog šival in še pregledoval maternico, ker mi je košček posteljice ostal notri.

Je pa porod kljub 10im uram ostal v spominu kot vzdržen.