Že nekaj časa mi ne da miru razmišljanje o spolnih zlorabah v družini. Večkrat sme gledala filme ali brala, kako pride do spolne zlorabe s strani očetov ali očimov,ter da matere,katerim to otroci povedo, ne verjamejo v njihove zgodbe.
Nisem v takem položaju, da bi se tega bala, a vseeno sem razmišljala, kako bi ravnala v takem primeru, kako se odločiti, ali verjeti otroku ali partnerju??? Otroci so ponavadi v obdobju pubertete namazani z vsemi žavbami, mnogokrat lažejo in si s tem poskušajo pridobiti pozornost. Ali jim starši potem še nasedejo in verjamejo njihovim žalostnim zgodbam???
Upam, da ne bom nikoli v takem položaji, sploh pa ne v položaju,ko bi se morala postaviti med partnerja in otroka.

Kaj menite ostale o tem?:zmeden::zmeden::zmeden:

Ne vem, jaz ne verjamem, da bi se kdo zlagal, sploh s strani očeta. Za očima bi pa že lažje verjela, da se je zlagal. Kaj pa vem.:zmeden:

Ne Ribica, morda sem napisala malo zmedeno, ker so to reči o katerih celo govorim in pišem teško. Mislila sem na to, da večina odraslih najprej pomisli, da se je otrok zlagal in da se dejnsko spolna zloraba ni zgodila:zmeden::zmeden::zmeden:

Ja, vem, razumem kaj misliš. Jaz sem pač napisala svoj mišljenje z druge strani.

Ti pišeš o obdobju pubertete - veliko spolnih zlorab v družinah se začne že mnogo prej, ko so otroci stari le nekaj let (ali še prej)! Tako majhni otroci pa bi težko lagali o zlorabi in če že bi jih ne bi bilo težko pogruntati! Kot si povedala se zlorabe največkrat zgodijo prav v družinah, iz strani očeta ali očima, strica, brata.., pa tudi iz strani drugih oseb, ki so otroku blizu oz. se jim ta zaradi te bližine ne zna upreti (vzogitelji, duhovniki ipd.). Trajajo ponavadi kar nekaj let preden si otrok opogumi in nekomu pove. Veliko (verjetno večina) jih nikoli sploh ne spregovori o tem. Zlorabo potisnejo v podzavest in imajo v življenju take in drugačne težave v odnosih z soljudmi in še posebaj v partnerskih zvezah. Veliko takih žensk se tudi poroči z 'zlorabljevalci' (ki zlorabljajo njihove otroke one pa si zatiskajo oči) in veliko zlorabljenih moških zlorablja svoje otroke ali otroke drugih. Skratka zgodba se ponavlja.

Statistike pravijo, da je zlorabljena vsaka četrta deklica in vsak deseti deček. Nekateri pa so še bolj črnogledi!

Otroci ZELO REDKO lažejo o spolni zlorabi. Zato prijavite vsako zlorabo, verjemite svojemu in drugim otrokom. če je lagal to res ni problem ugotoviti (strokovnjaki imajo različne metode ugotavljanja resnice), če pa govori resnico in mu ne verjamete boste morda preprečili edino možnost, da bi mu pomagale.

Se strinjam, Miška 01. Najlažje je pomisliti, da se je otrok zlagal. Tudi zato, ker si je težko priznati oz. sploh dojeti, da lahko partner stori tako nizkotno stvar, saj je partner ponavadi oseba, ki ji najbolj zaupamo, nekakšen naš steber. In v takšnem primeru je verjetno zelo težko pogledati resnici v oči, verjamem da marsikdo raje zamiži.

Joj, Zea, grozljivi podatki o pogostnosti teh strahot.
Poglej, verjetno sem o tem toliko bolj razmišljala, ker je bilo pred dnevi v časopisu spet o očetu,ki je pred letom in pol umoril svoji hčeri. Ker osebno poznam celo družino, mi je bilo takrat zelo čudno,ko so govorili, da bi naj oče deklici zlorabljal, .... pa da sta o tem pred tem dogodkom spregovorili in je bil umor posledica teh dogodkov.
Pred dnevi je spet bila njegova sliak v časopisu in pomislila sem, kako lahko nekdo, recimo starš, prizaden svojega otroka?
Ne vem kako bi ravnala jaz, če bi mi katera izmed hčera rekla, da jo kdo zlorablja, verjetno bi najprej znorela, potem pa poiskala pomoč. Ja, se strinjam, da je take zadeve potrebno takoj prijaviti. A kaj lahko storiš in kako lahko pomagaš otorku,ki se mu to dogaja, pa starši tega ne vedo oz. si tega nočejo priznati? Kako pomagati nekomu,ki se odpre svoji okolici šele,ko odraste?
Kako kruto je to življenje in koliko krivic povzroačmo odrasli sami, nehote, svojim malim srčkom!:zmeden::ups::ups::(:(:(

Kot starši imamo odgovornost svojega otroka zaščititi in mu nuditi oporo.

Kot sem napisala veliko otrok sploh nikoli o tem ne spregovori, saj ponavadi zlorabljevalec dobro izkoristi svoj položaj in manipulira z otrokom. Veliko jih govori, da je to ljubeze in da ne sme povedati, ker bo drugače družina razpadla... nekateri pa so tudi premladi, da bi o tem znali govoriti. Pri teh je treba opazovati in opaziti druge znake, ki bi lahko kazali na zlorabo (npr. ponovno močenje postelje, vneta ritka ali spolovilo, prezgodnja masturbacija, agresivnost, sprememba obnašanja, upad uspeha v šoli ipd...). Seveda vsak tak znak še ne pomeni zlorabe, ampak takrat moramo biti pozorni in če sumimo moramo stopiti do strokovnjakov.

Žrtev - res mi je iskreno žal, da si bila kar dvokratno zlorabljena - prvič spolno in drugič s strani staršev čustveno. Tega jim res ni mogoče odpustiti!

Jaz pa nikoli ne bi pomislila, da se je otrok zlagal:zmeden: Čeprav je tudi to mogoče..:zmeden:

Se popolnoma strinjam in jaz na tvojem mestu tudi ne bi pustila zlorabljevalcu blizu svojih otrok! Na žalost je tako, da se pedofili ne ustavijo samo pri enem otroku...

res je! živa groza! npr. na eno leto pogojno - a je to sploh kakšna kazen? no vsaj kartoteko dobi! če pa že gre v zapor za tiste tri mesece, ga pa tam zaporniki zlorabljajo in kaj je ta prva stvar, ki jo naredi, ko pride na prostost? groza!

jaz vseeno mislim, da bi jih bilo treba dokler jih imajo v zaporu zelo terapirat, tako kot to delajo v Skandinaviji, drugače zapor nič ne pomeni... al' pa naj jih zaprejo do konca življenja...

v Ameriki se morajo pedofili prijavit v okraju, kamor se preselijo, tako da cela soseska ve, da morajo pred njim pazit otroke, pa tudi ne morejo se kjerkoli zaposliti...

Ja, prav grozljivo je,kako ukrepa naš sodni sistem v takih primerih, sicer za samo žrtev tako ni v pomoč kakršnakoli razsodba,le druge morebitne žrtve bi bilo morda možno zaščititi.
Ja, ANny, upam, da ne boš nikoli prišla v položaj,ko boš posumila, ali otrok govori resnico ali ne, tudi zase upam, da bo tako, vendar poznam primere,ko otroci lažejo pri drugih stvareh in se potem v podzavesti staršev takoj pojavi sum. Sicer to ni primerljivo, a vseeno lahko pride do dvoma.
Poznam primer,ko je deklico zlorabljal brat, ona pa je v stiski,ki so jo v šoli opazili, zvalila krivdo na očeta, češ, da jo je napadel v piajnem stanju z nožem. Ko je čez več let povedala materi,kaj se je dogajalo, pa ji le ta ni verjela,ker je imela pred očmi zasliševanje, lai mož pije in ali je res napadel deklico z nožem. Vem, da tej deklici mati še danes ne verjame,kaj se je dogajalo.

Jaz se strinjam z žrtvijo in s trditvijo v njenem prvem postu.

Jaz bi verjela otri+oku in prišla zadevi do dna. Absolutno!

Pedofilija se mi zdi ena od najbolj odvratnih stvari. Jaz bi pedofile pobila. Res! Tudi, če je to bolezen imajo pač smolo, če imaš raka tudi umreš,...

:bravo::bravo:Točno tako, pia. Se ful strinjam! :bravo:

Prvi je otrok in jaz sem tista, ki ga moram zaščititi. Najhuje mi je, da namesto da bi pomagal si zatiskaš oči, potem si toliko kriv kot tisti, ki zlorablja tvojega otroka.

Kako :hudicek:se strinjam glede tega, kar se žrtve tiče, te pa popolnoma razumem, saj tudi sama predobro vem, kako je biti v koži nemočne žrtve.Morda sem pa sedaj pri svoji hčeri še toliko bolj pozorna na vsako malenkost, čeprav vem, da tega sedaj v naši družini več ni.Vsekakor bi pa verjela otroku!!Definitivno!
Moram pa priznati, da partnerski odnosi zaradi tega kar trpijo in težko je izbrisati tak dogodek iz spomina in podzavesti.Strah za lastnega otroka pa je seveda temu primerno toliko večji.
Ne vem pa, kako bi reagirala, v takšni situaciji, ne bi garantirala za svoja dejanja!:grrr:

Ja,tudi meni takoj pade na pamet, da bi takga človeka spravila s sveta, saj si ne zasluži nič drugega.
Res pa je, da se s svojimi dekleti nenehno pogovarjam, jim svetujem, dopovedujem, da si moramo marsikaj povedati in da kar se teh stvari tiče, ne sme biti skrivnosti med mamami in otroci. Saj to je eden od načinov, da imaš nad njimi neko kontrolo tudi,ko niso poleg tebe.

Jaz bi v vsakem primeru verjela otroku.Gorje pa tistemu,ki bi se drznil dotakniti mojih otrok!

Pia 73, še prej pa tiča na tnalo...

Pia73,absolutno se strinjam s tabo,to je edini način,da se take stvari nehajo dogajat-zradirat jih s tega sveta-drgač pa se zgodba ponovi,ko pridejo iz zapora,pa še državo bi ceneje prišlo,da jih pobijejo,kot pa da jih v zaporu futrajo!

Otroci o takšnih stvareh ne lažejo. In sploh ne bi podvomila, če bi mi vsaj namignil na kaj takega!