Ne, nimam.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Jo imam, ampak je 80 km stran . Vse ji lahko povem in zaupam, tako tudi ona meni...je pa težko negovat takšno prijateljstvo na daljavo, ampak se trudiva in nama gre super , čeprov se druživa bolj po telefonu.
Vidiva se pa cca. 1x na mesec ali še manj. Je pa vseeno izredno dober občutek, ko jo po enem mesecu pokličem in je tko kot, da bi se včeraj videli , iste neumnosti nama gredo po glavi, smejeva se v nedogled, jamrava ena drugi ...

Tukaj v Lj, kamor sem se pa preselila pa pogrešam tako prijateljico...ful pogrešam druženje z nekom, ki ti je res blizu ...

< Sporočilo je popravil Pupsika -- 26.11.2008 15:52:36 >

_____________________________

You know you`re awesome when people you don`t even know hate you.

Nimam.  Moj partner je hkrati tud  moj najboljši prilatelj.

imam tako najboljšega prijatelja kot tudi prijateljico, celo še kakšnega več bi lahko poklicala sredi noči in vem, da bi mi pomagali...je pa na žalost tako, da se drugače ne vidimo precej pogosto in pogrešam tiste čase, ko smo ga skupaj srali naokoli  

Sem jo imela pa je nimam več, ja in tudi jaz pogrešam res eno tako, tisto tapravo.

tut jest nimam. Oziroma to vlogo prevzema moj možek in pa moja sestrica .
Imam pa prijateljice, ki jih ne kličem sredi noči . Tudi možeka ne budim sredi noči ker takrat navadno spim .

res pa je da sem vrjetno sama kriva, da nimam take prijateljice, ker res nimam toliko časa, da bi bila jaz zares ta prava prijateljica .

Imam

nimam, jo pa včasih zelo pogrešam

Jaz sem jo imela, pa sma na žalost prišli nekak narazen zaradi večih dejavnikov. Velikokrat mislim na njo in jo pogrešam.

Zdaj, ko živi blizu mene sma se nekajkrat srečale in pogovarjale, ampak ni bilo isto, nekek ni prav sproščeno stekel pogovor. kaj pa vem mogoče sma se v tem času res tako spremenile, da nimama več veliko skupnega.

Res pogrešam eno tako prijateljico, kot je bila ona, ko lahko čvekaš z njo celo noč če je teba, spet drugič pa lahko dve uri sedita čisto tiho in sprošečno, pa si vseeno veliko "poveta".

Mam nekaj kolegic, za katere sem upala, da bojo prijateljice, pa nekako ni uspelo.

_____________________________

mojeustvarjanje

jaz sem mislila da jo imam pa me je nedavno tako razocarala, da ne morem verjet..... imam kolegice, najbolje prijateljice pa nic vec... imam pa prijatelja katerega res lahko poklicem kadarkoli in vem da mi bo pomagal, ce bo le mogel...vem, da bi kaksno zadevo tudi prestavil, da bi meni lahko pomagal.. enako tudi on mene...za ostale ne morem tega rect...

_____________________________

Mami, pika moja!

tudi jaz pogrešam nekoga s katerim bi kdaj pa kdaj odšla na kak čvek, al pa tud na kak babji žur.
saj imam mojga, ampak ne moreš ti glih vedno in povsod it z njim, pa on tud nima časa za kako kavo tkole kako deževno popoldne ker je v službi. in potem  jaz nimam kej počet.
drugače je pa kolegov dosti s katerimi se družimo ob različnih priložnostih, ampak njim ni dobro vsega zaupat.
sej veste kako to poteka

Saj ne vem kaj naj odgovorim. Bolj ne, kot ja. Vem samo za eno osebo, ki bi verjetno brez razmišljanja sredi noči vstala in mi pomagala. Nekak najboljše prijateljice pa nimam. Kriva pa sem si itak sama. Po eni strani se bojim nekomu čisto odpreti, po drugi strani pa to pogrešam. Prav tako mam ta problem, da se vedno bojim, da ne bi komu s svojimi problemi preveč težila.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

imam 3 tiste res prave.......ostale tudi jaz smatram bolj za kolegice......prijatelji so kot zvezde...........ne vidimo jih, pa vseeno obstajajo..........

imam 2 prijateljici in 1 prijatelja , z katerim sva skupaj že od otroštva in sva dala skupaj že marsikaj, res veliko in on bi šel po mene tudi v new york če bi ga rabila in jaz njega  , tako da je res tapravi prijatelj , potem imam pa tukaj res najboljšega moža in sestro, ki je samo 1 leto mlajša in sva si najboljši prijateljici, da seštejem aham poonoči lahko zbudim 4 ljudi , ni slabo , bom kar začela  , potem pa je tukaj še cel kup kolegic in kolegov , ki pa se lahko pokličemo podnevi pa še to ne zmeraj , je pa nekaj res  vsaj 20% o nas vemo samo sami  , še partnerji ne

Imam eno prjatlco,ki ji zaupam ne pa 100%.100% ne zaupam nobenmu,pa ne me narobe razumet.

_____________________________

Ela čebela

zanimivo vprašanje... ena mi je odšla živet v Portorož, ena pa v Anglijo... in takšne prave prijateljice, kot sta  bili onidve ne najdem več. Za eno prijateljico sem mislila, da bo ... pa sem se uštela...

jaz pa tak recem res je da mam2 prijateljici  s katerim se res ful dobro razumem, in jim zelo veliko zaupam in se tudi pgovarja skoraj vse z njima  tud poklicem jih lahka kadarkol---in zakaj skora vse--
ker mislim da so dolocene stvari ki jih moras za sebe obdrzat ker najboljsi prijatelj ti je lahka najvecjii  sovraznik

js sem e tud dolgo ubadala s tem. kot otrok sem s eprav bolestno ukvarjala stem, da bi ugajala ljudem in si s tem pridobila prijateljice. Pa nišlo..

Na srečo sem šla s 15 ven iz naše vasi in ugotovila, da je veliko ljudi s katerimi s epoklapama, nisem pa tip človeka ki fura "zestobo v prijateljstvu".

Ponavadi se sporpijateljim skom od tistih s katreimi sem pač skupaj(faks, sluzba,straši v vrtcu) KO pa se ne videvamo več, pa ne gojim nekuih ful vez. Do zdej so se vse zamrle.

Sem pa ugotovila, da to ni nobena panika. Pomebno je da nisi osamljen in da se maš na koga obrnit za pomoč. Aja, to sem se pa naučila da prosim za pomoč, tud če ga ne ponam v nulo...in do sedaj vedno delovalo.