se mi tud zdi, ja...

glej čupka. edini forum, kjer se pogovarjam, pa mi moja je rekla da ser knej ,mal pogovorim, je tale. trenutna stanja pa napišem in ni kej. Tud že en let nisem pa jebi ga. sem pošten in si ne bom iskal druge babe!!

odgovor vsem:
Ja je konec. Pa se je treba pobrat in si pošlihtat stvari najprej v svoji glavi potem pa naprej.
Hvala za vse vaše nasvete in dobre želje. Nisem edini in tudi sem vsaj polovico kriv sam za vse kar se je dogajalo.
Nasvet drugimi: pogovarjajte se pa četudi je tema zoprna. Jaz se nisem mogel-oz se niti nisem upal povedati kaj sem ga usral. Vedno je bila nevihta v bajti. Pol sem se pa zaprl v sebe-napaka. Reševal sem težave sam in jih jasno nisem rešil.
Imam vizijo za vnaprej. Samo to mi je še ostalo. pri svojih 43 letih se ponovno postavljam na svoje noge.
Lepo se imejte in še enkrat hvala. Poleti se javim in vam pišem kaj se dogaja.

Milan

Vidiš Mič

Iskala sva problem, pa ga nekako nisva našla. Edino kar je ostalo je bila odtujenost??. Po dolgih razgovorih in obojestranskem polivanju gnojnice sva prišla do zaključka, da si lahko pripovedujeva še marsikaj do zgodnjih jutrnjih ur. Ja- sem v zadnjem letu zanemaril familijo. Ali je to občutek krivde. Da za mene je. Se pa strinjem, da je osnovna celica bivanja na tem planetu DRUŽINA. To pa pomeni odgovornost. Četudi se spopadamo z različnimi poslovnimi in na koncu tudi s finančnimi težavami, nam še vedno pomeni biti  živeti in si zaupati.
Po vsemu temu se pač počutim krivega, ker nisem do časa opazil določene težave. Pa nisem primitivec verjemite. Sem zidal hišo, plogagal ploščice, betoniral, kopal. Žena je med tem skrbela za otroka. Pa sem vedno in vsak večer okopal oba in jih polegel spati in vstajal ponoči in nosil dojenčka k jošku. Zjutraj vstal prvi in še kaj pripravil za pojest. Pa ne mislite, da se mislim pomilovati zaradi tega mojega početja. Obnašal sem se ODGOVORNO.

Odgovoren sem do mojih otrok ta trenutek in do mojega življenja.

Mič

Vidiš, pa je res. To me žre in samo zaradi tega, ker mi manjka moje samozavesti ali po domače biti mal deca kot se zagre

Ne razumem, kaj te tocno zre.

MIČ

Žre me to, da se počutim krivega za nastalo situacijo. nikakor se ne morem sprijazniti s tem, da je konec.

Aha, to, verjamem. Po desetih letih je to normalno, za nekaj casa. Samo poskusi zaceti obracati v drugo smer.

MIČ

V kakšno drugo smer? Naj smoatarim in čakam, da si premisli-naj pozabim na njo in si gradim novo življenje.
Bila je moja edina

V smer iz krivde, ne se bolj v njo.

MIČ

Se sliši enostavno, pa ne morem iz svoje kože. vem pa, da bom moral slej kot prej to sprejeti kot neizogibno dejstvo. v vsakem primeru bom ptreboval nekaj časa. Samo ne vem kako??

Milan

Mič
Hvala. Sem se vsaj pogovarjal z nekomu, ki ima neke razjasnene pojme.
Pravijo, da čas celi vse rane. Morda to drži?
Ja. Vendar je malo zoprno pri mojih letih pričeti znova-ali pa tudi ne. Nov pristop nove možosti. Tudi je znano, da se v mojih letih pogosto pojavlja nova izraznost sebe. Torej imam idealno izhodišče. Oboje hkrati??!!

Milan D.

Nimam razjasnjenih, ko bi jih le imela .

Ja, cas celi rane, na nek nacin in te pelje nekam, kjer drugace ne bi bil. Mogoce bi za vedno ostal na neki tocki, tako pa gres naprej, ceprav na neznano podrocje. Vecinoma nas bega to, da gremo iz znanega udobnega, v neznano, nepredvidljivo. Vecinoma imamo raje malo slabse, vendar razumljivo, kot nekaj novega, morda boljsega, a kar se ne znamo uvrstiti v svoje polje razumevanja in obvladovanja. Ampak tako je.

Danes mi je meni zelo ljuba znanka povedala, da se locuje....po petindvajsetih letih, tam nekje. Se meni je tezko sprejet , kaj sele njej, predvidevam. In pravi, da se ji je odprlo full novih stvari, samo korak moras narediti. No, v tistih parih minutah, ko sva cveknili, sva resili eno stvar, tko, usput. Pojdi naprej, vedno je pot naprej.

MIČ
Mej se fajn kot sem se jest imel in se bom sigurn še enkat.

Milan D.

Poleti se oglasim če ne prej s kakšno bolj ??!! news

Jap. zakaj pa ne. Morda pa se morava oba malo znoret, kar je tu nekako prav.
Po pameti!!

See you

Bova šla s sinetom lovit ribe.
Obstaja več vrst RIB

Ja pa sva se dogovorila

Papirji za ločitev so v pripravi in nimam več kaj. Ostaneva prijatelja in greva vsak svojo pot. <boljše tako, kot bi se pred otroci prerekala in njima uničevala otroštvo in odraščanje.
Ni enostavno, vendar je težko najti nekaj dobrega v slabem. Ali pač: Če pade letalo je tragedija in se nekaj dobrega tisti trenutek ne najde, ali pač, naslednji ne bo padel zaradi istega razloga, ker bodo odgovorni za to poskrbeli. Morda je primerjava malce čudaška, vendar jaz mislim, da je tako. Tudi pravijo, da se nobena juha ne poje toliko vročakot se skuha. To je res, vendar če jo pogrevaš parkrat postane neužitna-osladna.

MD

Lahko ti recem samo tole: bolje za otroke, da imajo srecne starse ki so loceni, kot zagrenjene ki vztrajajo skup.Sem otrok iz take druzine, pa ti povem, da sem ko sem bla stara 20+ zacela pregovarjat mami da naj se vendar ze loci, ker bo boljs za vse nas. No do tega ni prislo, je prej umrla. Meni se zdi totalno trapasto danes, ko gledam na tovrstne probleme, da rajs zrtvujes svoje zdravje kot pa nek navidezen zakon. Ampak vem tud kolk mocna je lahko neka notranja navezanost na partnerja in ta strah, kaj bo ce bo drugace. Spremembe nas vedno plasijo in na nek nacin se jih grozno otepamo. Pol ko jih pa sprejmes pa vidis da lahko prinasajo neverjetno osvoboditev.  Torej eno veliko odlocitev si ze sprejel. Zdej bo slo lahko samo se naprej.

Prebolevanje locitve, konca zveze ali, ce hoces tudi smrti, je na nek nacin enako, poteka v stadijih in na zacetku je sok, pa krivda, pa bolecina, zmedenost, postopoma je pa bolecine vedno manj in vedno vec nekega notranjega miru. Jst bi ti rekla, da sprejmi svojo situacijo kot neko posebno priloznost, ki je vcasih moski nimajo ali ne znajo izkoristit: spoznaj sebe, kam gre tvoja pot, kaj hoces od zivljenja in kje so tvoji cilji. Pa najdi pogum v sebi, in nasel bos tudi odgovore ki jih isces. Tudi to, kaj je blo narobe v zvezi. Verjemi, en notranji glas ti govori kaj je blo vse narobe, pa noces poslusat ker se bojis kaj bos slisal. Ko bos sel preko tega samospoznavanja bos verjetno sele res zrel moski in potem bo tud naslednja zveza uspevala na enem cist drugem nivoju.

zelim ti srecno, pa obilo veselja s svojima dvema otrokoma, ker onadva ostajata tisto najboljse iz vajine zveze.

Tanja55
Kot da me poznaš. Jeza,razočaranje, zaboli, ne vem kaj bi,skušam nekaj. Kot praviš, da se mi odpirajo nove možnosti. Pa je res. Malo otroških sanj si bom skušal izsanjati, saj prej tudi nisem imel možnosti ali pa sem imel sebe premalo rad. Ker nisem poskrbel za sebe tudi za druge nisem??!!.
Sem bil prepričan, da sem dober mož, ker sem vedno po službi doma in nikamor ne zahajam.Edina je bila moja žena s katero sva si vsak teden vzela čas za sebe. Kino,večerja,...
Sam pa nisem šel s prijatli nikamor. Še huje pa je, ker sem se počutil zapostavljenega, če je ona šla ven s prijateljicami na pijačo.
Ja

MD