Delno se strinjam, delno pa ne ... namreč tudi jaz sem padla v kategorijo mamic, ki jim dojenje ne gre in ne gre, kljub temu da sem se že v nosečnosti trdno odločila, da bom dojila. A ker nisem imela dovolj mleka, so mi že v porodnišnici začeli dajati AM. Ob vsej te propagandi dojenja in predvsem navalu podivjanih hormonov, ko tvoje obnašanje in občutja niso čisto pod kontrolo, sem se ob raznih komentarjih sester v P sem se počutila kot najbolj nesposobna mama na svetu in sem 3. dan skoraj živčni zlom doživela. Mala je bila kar naprej lačna, jaz sem pa komaj drugi dan v P lahko kako kapljico mleka stisnila ven ... še do danes (4 tedne po porodu) nisem dobila navala mleka in ga najbrš tudi ne bom ... čeprav je mleka recimo za 1-2 obroka na dan, se je tamala že tako navadila na flaško, da se gre samo moji trmi zahvalit, da jo vsak dan pred vsakim obrokom še pristavim in si probam čim več mleka izčrpat, da mala vsaj malo mojega mleka poje. Ker mora biti res ravno prave volje, da sploh še zagrabi bradavico, valjda ko je pa po flaški vse veliko lažje.
Drugače pa še danes nisem čisto ravnodušna, ko me kdo vpraša zakaj ne polno ne dojim. Ker meni je bil lik doječe matere z otrokom že od nekdaj nekaj najlepšega ... ker se mi zdi da tako neko mama in otrok neko posebno vez vzpostavita. Tako da jaz se trudim in jo pristavljam, če pa ne gre jo pa probam cartat na druge načine, da nadomestimo to bljižino, ki nastane ob dojenju ... Pač ena je napisala, da sta za uspešno dojenje potrebna volja otroka in matere ... no jaz bi dodala še to, da ni potrebna samo volja obeh, ampak morata biti pri stvari obadva z dušo in telesom ... mene je pa telo na cedilu pustilo ... ah saj bo ...

Mič, tole je pa brca v temo!

Otika  čestitke za trud.

Nikar pa se ne obremenjuj zaradi komentarjev o polnem dojenju. Pomembno je, da si dala oz. daješ vse od sebe za svojega otroka. To je prava mama in predvsem zelo sposobna. Sama sem se tudi zelo obremenjevala zaradi komentarjev o dojenju, potem sem pa ugotovila dvoličnost "popolnih" dojil. Po eni strani kritizirajo tiste, ki dodajajo AM, čeprav opravljajo dvojno delo in vseeno dojijo. Tako jaz kot ti namreč dojiva! Po drugi strani pa čestitajo tisti, ki doji več kot eno leto, ki pa valda dodaja, saj enoletnik pa res ne more živet samo od mleka.

Točno tako! kako ti gre, detece? So solze že pozabljene?


Ja, na IE je standard čisto drugačen kot sicer, nimaš kaj. Meni je bilo hudo, da mi ni nihče predlagal, da bi lahko probala dojit pred obrokom, pa da mi niso pustili večkrat vmes probat... Ker navsezadnje pa se je izkazalo, da mala ni bila bolana in sva se čisto brezveze matrali... Ampak je pa vseeno boljše, da so bolj previdni kot premalo... Tako da ne obsojam, samo povem, da če se kakšni zgodi, da ji dajo otroka na IE, da bo vedela takoj zatežit sestram, da bi rada probala dojit, saj je kolostrum zelo dober, sploh za take male boščke, s katerimi je kaj narobe... Jaz sem se spomnila naslednji dan, se mi zdi, ampak so jo že nahranili zjutraj in sem začela šele opoldne... Ampak če se ne bi sama spomnila, pa ne vem, če bi mi kdo predlagal - oz. ne vem, kdaj...

Pri meni je bilo isto, sicer se je lepo prisesala, ampak bi bila pa non stop na joški - pa še poletje je bilo in je rabila veliko tekočine. Tako da sem prva dva meseca grizla v blazino, da ne bi stokala, medtem, ko sem dojila - zato se mi zdi narobe, ko pravijo, da dojenje boli samo prva 2-3 dni... mene je precej dlje... Ampak se je zrihtalo . Upam, da se bodo tokrat bradavice prej navadile, ko so že enkrat dale to skoz - drugorodke, kako je s tem? Drugič tudi tako dolgo boli?
Ampak jokala pa mala ni, bila je ves čas zelo dobrovoljna, smejala se je oz. nasmihala in zgledala zelo zadovoljna,ampak sem se vseeno sekirala, če je dovolj, ker se pač ni redila po reglcih (se še zdaj ne, pa kaj naj, saj midva tudi nisva po reglcih, ampak malo bolj pri suhih - no, v normalnem stanju, zdaj nisem glih suha s svojimi 66 kilami...) - pa še mleko mi je teklo ful, da sva bila vsako noč oba z lubijem mokra. Ampak si pa čisto predstavljam, kako je, če pa tega ni, ker ko sem bila ful pod stresom in se je količina zmanjšala in sem se sekirala, ali je dovolj (čeprav mala še vedno ni jokala), ampak jaz sem bila čisto fuč. Se mi zdi, da je pa to težko razumet, če ne doživiš...


ja, to je nekak najbolj važno, po moje. Da so otroci zadovoljni in srečni, pa kakorkoli že. Samo strah, da ne bi mogla naredit najboljšega za svojega otroka (karkoli pač - v tem primeru dojenje), je pač nekaj najhujšega za mamo, po moje... In zato se valjda vsaka sekira.

Zato, ker se mi ne da ubadat s tem in je lažje s flašo!

_____________________________

Moja mala Manca je moja največja sreča!

jaz sem imela carski rez pa sem otroka prvič dojila šele 14 ur po posegu in sva se lepo ujela... navmes so ga sestre ene 5x nahranile na šprico po 10-20ml. Dojiva se še zdaj, dodajam pa mu tudi že od prvega dne, ker je velik jedec in mu dve joške naenkrat niso dovolj ampak poje še po dojenju ene 70-115ml dodatka, odvisno od ure.

stara sva pa 6 tednov :D

_____________________________

Moj JAŠA je sonček, moj JAŠA je zlat, sladak kot bonbonček, ga vsak ima rad!

Pri meni je bilo tako, da sem že tretji teden po porodu začela dodajati AM saj sem imela premalo mleka in se je moj mali princ verjetno navadil na flaško. Pri enem mesecu se je pri dojenju že upiral, tako da nisem imela občutka koliko sploh poje in koliko naj mu dodam. Takrat sem začela črpati in mu dajati po flaški najprej svoje mleko in nato še dodatek. Sedaj je star tri mesece in mu vsak obrok načrpam, približno tretino dodam dodatka, dojiva pa se vsake toliko, čisto odvisno kake volje je, saj iz joške pije dokler je naval potem pa v jok in če hočem da dobi čim več mojega mleka je edina rešitev da mu načrpam.

pri taveliki sem se matrala 5 tednov....vsak obrok sem jo pristavila, menjala prsi in po pol ure sem ji dala v flašo aptamil in ga je popila in je bil mir.....

isto je bilo sedaj v drugo, ko so mu že v porodnišnici dodali..mali je visel na ziziki in nato še prst vlekel kot da ni še nič dobil.... so mu dodali 40ml in jih je pogoltal..... pri njemu nisemm vztrajala 5 tednov ampak samo par dni tako, da so se prsa umirila, da niso bila več napeta in sedaj pridno papamo aptamil

enostavno mleka ni bilo.....

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

Ronja- mene so bradavice drugič bolele majn, ker sem bila zelo previdna pri pristavljanju in sem jih veliko mazala.

No, pri nas je pa tako, da dojim. Moram sicer priznati da mi to ni v nevem kakšen užitek, ampak pustimo to.

Pri nas mali čez dan in ponoči ziza lepo normalno, mu mleko zadostuje, papca pa nekje na 3 do 4 ure.
Problem se pojavi pri večernem spanju;

Okoli pol devetih ga zrihtamo, gre zizat in potem običajno začne zraven dremat. Zgodi se tudi da orng zaspi za pol ure, po budnici pa hoče zizat naprej. Ampak ker je takrat že utrujen in zaspan se mu seveda ne da vlečt, tako da smo zdajle že par dni zvečer dodali apatmil. Spije ga nekje med 30 in 60 ml, potem pa zaspi okoli pol desetih kot top.

Pa me zanima, če ima katerwa kakšen nasvet za mene? A bi ga morala začet dojit prej, ker običjano še vedno malo potegnem da postane orng lačen, a kaj ko potem zaspi oz. zadrema zraven?

Sanelaa - poskusi raje zvečer z malo več obroki, da se bo dobro najedel, ne stavit vse na zadnje dojenje. Tisto naj bo potem pa za pocrkljat in zaspati.

Moja je stara 6 mesecev in po večernem dojenju seveda zaspi. Ampak potem sigurno pokliče čez pol ure ali uro za še eno dozo.
Jo dojim, kokr hoče. Imam včasih tud občutek, da je že vse spraznila pa ni. Se še vedno kaj najde.
Je bila pa v porodnišnici tudi na aptamilu, pa sem si potem doma ful črpala, da je mleko ratalo.
Tako da je najprej pri meni pila, potem pa moje mleko po steklinički. Sem pa črpala na 2 uri. Dojenje je zame nekaj
najboljšega..res!
Mi je pa ogromno pomagala knjiga Dojenje in materistvo iz srca od Ksenije Šoster Olmer. Res dobra knjiga.

Aha, če ziza npr. ob pol šestih, da ga poskusim do pol devetih še enkrat podojiti, in da ga potem ob pol devetih samo dojim za piko na i?

Pozdravljenje vse skupaj!

Nekatere med vami ste res lepo napisale, da nobene ženske ne smemo zmerjati ali stigmatizirati, ker ne doji. Vsi vemo, da je v nekaterih primerih res, da dojenje pač ne gre in potem ne ostane drugega kot AM. Pa vendar... Pretiravati ni treba...

Kot babica in kot ženska sem (po svojem prepričanju) zgrožena nad nekaterimi izajavami žensk. Najbrž vam je bilo povedano, da je dojenje zahtevno in nič kaj prijetno v prvih dnevih. Nekje 14 dni traja, da se oba navadita na ritem in dojenje. Je boleče, je naporno in zahtevno, pa vendar, v večini primerov steče. Je tako, kot ste omenile, da sta za uspešno dojenje potrebna OBA, tako mati kot otrok. In dojenje je kot trgovina. Proces povpraševanja in ponudbe. Tako pač je...

Sama nimam nič proti AM, pa vendar je materino mleko še vedno najboljše. Na nekaterih forumih sem zasledila neumnosti, ki jih nekateri pišete; da je materino mleko polno škodljivih snovi, da je za otroka nevarno?!? in povzroča raka pri otrocih. Lepo vas prosim...
Narava je naredila tako, kot je treba. Mogoče sploh ne veste, da se mleko spreminja glede na potrebe otroka, glede na letni čas,...
za dojenje ni dovolj le želja, potrebnih je veeliko refleksov, tako otroških kot tudi vaših, da je dojenje uspešno. Mogoče se sploh ne zavedamo, kaj delamo narobe. So banalne stvari, ki vplivajo na uspešnost.
Dojenje otroka in vmes branje revije??!!
Dojenje otroka in pogovori po telefonu??!!
Stres matere, neugodje otroka,....
Ne mislilte, da se naši sončki tega ne zavedajo. Prekleto dobro vedo, kdaj ste popolnoma "njegovi".. Pa saj tudi nam ne paše, da nas kdo moti pri hranjenju... A je tako?

Ne obsojam nobene od žensk, smo si pač različne. Ampak vseeno se mi zdi (mogoče ker sem toliko v tem :)  ), da so spočetje, nosečnost in dojenje čudež življenja, a ljudje včasih to posplošujemo in jemljemo za nekaj samoumevnega...  Pa ni...

In verjemite mi, vsaka od vas je nekaj posebnega in edinstvenega zato, poskušajte znova in znova,... In če res ne gre... Obstaja AM ...

Samo ne obupajte prehitro! =)

Lp

Babica

mene pa isto...bolijo..če ne še bolj....


_____________________________

Beauty Comes With Dark Thoughts

ne...in to me je ravno motilo pri vsem procesu.....samo ponavljanje kako je dojenje super in nadvse najboljše za otroka....uro in pol predavanja......

in realnost....boli, bradavice se sploh ne smeš dotaknit, modrca bolje da nimaš, ker lahko fašeš mastitis...ponudba in povpraševanje...traja in traja preden se vskladita....če se sploh .....in potem najlepše od vsega mastitis...in mastitis...kljub stalnim masažam in syntocinu in vsem mogočim pripravkom.....krvaveče na pu stran odpadle bradavice zaradi pumpanja....in nenazadnje ...vsak ki me sreča...sej se dojite , ne ???

jst temu rečem ....napihovanje teorije ,da omili dejansko prakso...in potem jokaš in se sam sebi smiliš in se sprašuješ kaj delaš narobe.....in ta začaran krog.....

res raje pogledam flašo in se ji vsakič zahvalim za njen obstoj...ravno tako Aptamil.......

pa , draga babica...nisem še obupala...trenutno se borim, da ne osvojim antibiotikov, ker je mala lena,....da si zacelim bradavice, ker krvavijo.....in se prekleto dobr trudim da ne obupam...samo vprašanje je...do katere meje sem prirpavljena se cmerat in trpet.....



_____________________________

Beauty Comes With Dark Thoughts

Jaz sem ena tistih, ki niso dojile. Ko so mi ga v porodnišnici dali sem sicer mu ponudila dojko, samo nama ni uspelo, jaz nisem znala prav nastavit, mali pa tud ni znal zagrabit. Drugi dan pol je zagrabil, samo vlekel pa ni in ni, pol po treh dneh sma bila pa že oba izčrpana od ne spanja in mali tudi od lakote.

Končno so mi dale dodatek in sem ga nahranila po flaši, mali je podrl kupček in zaspal, se zbudil čez nekje tri ure, pojedel, zaspal,...

V nosečnosti nikoli nisem pomislila da ne bi dojila, ker mi je bilo pač samoumevno da bom. Vem, da se je pri dojenju treba trudit, ampak za kakšno ceno? Zato, da mi je mali v treh dneh občutno preveč shujal, skoraj ni spal in bil lačen? Ne hvala.

Mogoče bo pri naslednjem (če bom še kdaj rodila) drugače, ampak če ne bo, pač ne bo. Se ne bom več sekirala zaradi tega ker sem kao slaba mama, ker ne dojim. Ker sem doživela kar nekaj odkritih in prikritih pripomb na ta račun.



_____________________________

mojeustvarjanje

Midva s sinčkom sva rabila mesec dni, če ne celo več, da nama je uspelo...bilo je zelo težko (tudi sedaj včasih), naporno, včasih tudi živčno in še marsikaj drugega...vsak teden (2meseca) je prihajala najboljša patronažna sestra na svetu, me bodrila, malega tehtala, zaradi epiziotomije sem lahko samo v leže težko dojila, kar mi je predstavljalo nočno moro, tamali je skos spančkal, ko je bil buden trikrat povlekel nato zaspal, bil zlateničen, imel hematomčka na glavi, pa še kaj bi se našlo...in patronažna niti enkrat ni rekla naj mu dodajam, za kar sem ji zelo hvaležna, prav tako tudi svojemu možu ki me je tako lepo podpiral in bodril...ampak želja po dojenju je bila tako močna, da nama je uspelo....in ponosna sem nase, ter seveda tudi na sina. Ker materino mleko je najbolj zdravo za otroka!
Naj povem, da sem tudi jaz v P imela negativno izkušnjo kar se tiče dojenja, tudi zjokala sem se zaradi neumnih sester, ki ne vem kdo jih je postavil na to delovno mesto...namesto da bi nas bodrile pri dojenju, so nesramne, polne grdih opazk da ne znam dojit, kako podiram kupčka in podobno in v mojem primeru so dale otroku umetno mleko...ampak a veste zakaj...da so imele ženske mir, še posebaj tiste v nočni izmeni...ampak se nisem dala...sem si mislila, da me pa tele babe že ne bojo spravile ob pamet (čeprav so v bistvu v P me).

Po vsem tem kar sem napisala, mi nihče ne bo rekel, da se ne da (izjeme so izredni primeri). Ni dovolj se truditi le par dni in potem reči "nimam mleka...tamali ne vleče...mleko imam vodeno...otrok se ne redi...v P je imel otrok umetno mleko...itn", to ni nič.

Pogumno vse tiste ki se trudite!!!

P.S.-seveda nobene tiste, ki ne doji ne obsojam da je slaba mama, sploh ne...to je čisto njena odločitev!

< Sporočilo je popravil Polynesia -- 8.2.2009 1:10:36 >