Ooo Porodnišnica Izola. Jaz sem maja 2010 rodila tam. Samo vse najlepše lahko povem z eno črno izjemo. In kakor ste že omenile (malo sem preletela poste) edina slaba izkušnja je bila Nata (pa ne bi zgodbe o njej pisala, ker me samo ob spominu nanjo zmrazi). Vse drugo super, vsak dan čista spalna srajca, brisača, vložki, čaj v poljubnih količinah (sladkan in nesladkan), v redu osebje, po želji pomoč pri dojenju, fizioterapevtka ki ti pravilno pokaže izvajanje poporodnih vaj... 
Drugič (če bo še en na poti) grem z veseljem tudi tja rodit, samo se bom pozanimala, kdaj nje ne bo  in bom noge skupaj tiščala doma, dokler se njena izmena ne konča . Al še boljše, da bi bila tisti teden na dopustu, da mi je niti videt ne bi bilo treba v tistih 5ih dneh . Malo heca mora bit.

A ima še katera kakšne nove izkušnje z porodnišnico Izola.. kakšne novosti?

Pozdravljeni

Že dolgo časa sem nameravala pisati in danes imam nekaj časa več kot običajno

Lani (2011) poleti sem imela porod v SB Izola. Stvar je bila taka, da sem po prebiranju vseh teh tem na forumu odločila, da bomo rodili v Postojni, pa da bova naročila shranjevanje popkovnice in krvi... ampak me je Neža malce presenetila in pohitela na svet -> najbrž ji ni bila všeč GST dieta Sem iz Kopra, ampak nisem želela roditi v SB Izola predvsem zaradi vsega kar sem prebrala glede babice Nate, ker me je bilo grozno strah, da jo dobim na porod.

V glavnem je bila sreda, ko sem imela zadni obisk pri ginekologinji, ker bi morali v ponedeljek na počitnice, vse v redu... V petek ob 4h zjutraj pa kihnem in POK odteče voda Ko sem prišla v bolnišnico, so mi najprej opravili CTG in potem ležat. Punčka je bila pridna še 2 dni, da sta injekciji s hormoni za pljučka lepo primli, potem pa se ji je spet začelo muditi. Ob 1h zjutraj na nedeljo 3.7. me je začelo krčiti.

Za intermezzo naj omenim, da delam v šolstvu, da v času nosečnosti nisem mogla obiskati šole za starše, ker se je urnik VEDNO pokrival z delom kar ne morem verjeti, da na celi Obali ni ENEGA ZD, ki bi imel šolo za starše popoldne pa... in da je to bil moj prvi otrok. Seveda sem mislila, da bom imela še en mesec časa in da bom nadoknadila v tem mesecu vse zamujeno.

No, ob 1h zjutraj me je začelo krčit. Kot tista huda menstruacija. Šla sem na WC, kjer me je seveda čisto sčistilo, pod tuš se splaknit in se spet uleč. Krči seveda niso prenehali, zato sem šla do sestre, ki me je pospremila v zgornje nadstropje na CTG in pregled. CTG ni pokazal nič posebnega, sestra mi je dala inekcijo uspavala, da se "pomirim" in grem spat. V tistem trenutku nisem niti gledala, koga sem imela pred sabo, ker je bila pozna ura in se mi je itak spalo.
Po pol ure se mi je vedno bolj spalo, a krči niso in niso nehali. Sestra je pripeljala v sobo CTG, ki je tokrat pokazal aktivnost. Spet sva šle v zgornje nadstropje, kjer so me priklopili na CTG in v tistem trenutku, me je zanimalo kdo je ta sestra, ki ni prej mogla ugotoviti, da "se neki dogaja".

Ne moreš je falit. Resno. Ni mi rabila povedati imena, pa sem po vaših opisih kar vedela, da je Nata.
GROZA ME JE BILA!
Moj prvi otrok, brez opravljene šole in z Nato! Pa ne, no!

Pregledala me je in rekla, da nisem še dovolj odprta, uprašala me je za podatke, pa sem čakala, da me upraša, če koga obvesti... Ker ni nič rekla, sem jo prosila, če lahko dobim svoj GSM, da obvestim fanta naj pride (medtem si je on seveda vzel prosto in je prišel domov, po hitrem postopku, pobral kit za odvzem matičnih celic itd. - skratka krasen fant in je tudi vse vedel glede "zloglasne Nate"). Nekaj je komentirala, pa je vseeno obvestila spodnjo sestro, da je prinesla GSM, sem poklicala dragega in hitro je bil gor, kjer ga je sterala, da si je hitro vse oblekel in ne vem kaj še je očkom treba
Prva stvar, ki je naredil, je uprašal, kako ji je ime. Ko je odgovorila, da je Nata, se je samo prijel za čelo to je bilo v bistvu prav smešno za videt, ker je že tako bil malce iz sebe
V glavnem sva bila oba "pokakana"
No, kmalu ni bilo več ne časa ne volje razmišljat o Nati. Stvar je začela bolet jaz nisem imela pojma o dihanju in SPALO SE MI JEEE... od uspavala. Spalo in bolelo...
Nata je začela govoriti, da moram dihati po pasje, jaz pa njej, da ne vem kako to je. Ona mi je na hitro pokazala in res je bilo veliko lažje. Medtem sem držala fanta za roko in mu jo mrcvarila, Nata me je premeščala malo na bok pa spet malo na hrbet, pa vsakič, ko me je dala na bok me je bolj bolelo in mi ni bilo jasno zakaj - zakaj me daje na bok in zakaj me bolj boli...
Gledala sem na uro v sosednji sobi in tisto, kar sem mislila, da je cela večnost so bile v resnici samo minute Pomislila sem na svojo prijateljico, katere sodelavka je rojevala 14 ur!!! in se spraševala, kako bom to izpeljala. Nisem več imela moči zadrževati krče, Nata pa me je oštevala, da ne smem pritiskat, ker nisem še dovolj odprta, da bom punčki "speštala" glavo kar je, gledano kasneje, bilo dobro rečeno, ker sem se hitro skoncentrirala in začela spet sodelovati. Dala mi je nekaj proti bolečini.
Spet me je dala na bok. Stvar je bolela. Obrnjena sem bila stran od fanta, proti njej, tako da sem jo zgrabila za dlan in jo stisnila močno. Ni me nič nadrla, pohecala se je, da bo roke še potrebovala. Stvar me je presenetila, ker sem pričakovala, da mi bo kakšno nesramno zabrusila, pa sem samo preprijela za zapestje
Potem me je še enkrat pokukala spodaj in ugotovila, da bo pa zdaj to. Prijela sem fantovo roko, ki je bil ves zaskrbljen (posebno ker sem od vsega skupaj menda vmes rekla, da če ne pride kmalu ven, bo to prvi in zadnji ). Potem pa je rekla Nata, da vidi laske. Pa tudi fant je videl laske, kar me je pomirilo. En potisk. Pa še en potisk In... Hop-hop-hop Nata je to na hitro vse izvila ven JEEE
Porod 3 ure, punčka zdrava kot riba, jaz čisto cela - brez šivov.

Skratka, če poračunamo, moj porod je bil... KRASEN
Zelo sem hvaležna za babico Nato, ki je res bila z mano zelo stroga, ampak tudi zelo strokovna.

Ker je bila Neža nedonošena, sva v bolnici ostali še cela 2 tedna, da je pridobila na teži. V tem času sem veliko časa prebila pri inkubatorju in v kuhinji, kjer smo pogrevali shranjeno mleko za otročke. Babico Nato sem večkrat srečala in, kot sem opazila, se s sodelavkami dobro ujame, se zna pošaliti (tudi z mamicami - čeprav ima malce čuden smisel za humor) in sem, na splošno, prepričana da je zelo cenjena.
Mogoče ima res nekoliko robat način, ampak v tistem momentu, ko sem bila v porodni sobi utrujena, prestrašena in nepripravljena, je bila ona prava babica. Držala me je osredotočeno in poskrbela, da sva iz sobe prišli zdravi in celi jaz in moja Neža

Malce sem se razpisala, pa glede na to, da že dolgo ni bilo ničn apisanega... Naj bo

ojla,
tudi jaz nameravam roditi v Izoli in zaenkrat samo upam, da bo vse ok, lahko me oštevajo, se derejo, samo da bo z mano in otrokom vse v redu!

Jaz imam tudi pozitivne izkušnje z porodnišnico Izolo. 1.2. so me sprejeli na oddelek ker sem imela nosečniško sladkorno in šla čez rok, zjutraj so mi dali svečko in zvečer so se že začeli popadki na 5 minut. Po pregledu in ctg sem imela ob 3h klistir, potem tuš, potem pa je moj mož prišel in smo predihovali popadke. Z mano je bila babica Aleksandra ki me je cel čas vzpodbujala, mirila in hvalila ko sem šla skozi popadek.. brez nje in mojega moža bi bila težka.. Za iztis se je menjala izmena in je prišla babica Danica... dodali so mi malo umetnih popadkov in tamala je bila zunaj... brez enega šiva... je čuvala presredek. Ta čas je tudi prišla Nata.. ima sicer svoj pristop ampak kaj češ... vem samo da obiskov čez čas ko je ona v službi ni .. pa tudi svetovala je parkrat ko je prišla na oddelek na kontrolo.. nima pa rada da jamraš preveč .

v glavnem: POHVALA PORODNIŠNICI IZOLA

o malo nastalgije!
Vidim, da je spet malo debate o Izoli in Nati. Jaz kot sem že povedala o Izoli lahko povem samo dobro. je pa pri babicah in zdravnikih tako, da imajo dobre in slabe dneve. Jaz to zelo razumem in dolker so strokovni nimam pripomb, tudi če kak dan malo grdo gledajo.
Jaz sem Nati zamerila, ker je moji punčki brez moje vednosti dala dodatek (adaptirano mleko), medtem ko sem bila pod tušem. če mi to moja cimra ne bi povedala, tega sploh vedla nebi. Ko šem šla pod tuš, je moja mala spala, medtem se je zbudila in prišla je Nata in rekla (cimra mi je povedala): "tvoja mama se je šla rihtat, ti pa jočeš, nevem kako bo to šlo naprej". Odšla je iz sobe in čez trenutek prišla nazaj in ji dala dodatek (z injekcijo jim ga vbrizgajo v usta) in šla. Ko mi je cimra to povedala sem začela kar jokat, njene besede so me zelo prizadele (čusta so takrat po porodu pač močnejša). Ko sem jo vprašala zakaj je to naredila (zelo ponižno sem to vprašala, ker imam do strokovnega osebja zmeraj velik rešpekt (zdaj bi najbrž drugače odreagirala)), me je potolkla za prsi in rekla: saj vidiš kako so mehke, saj nimaš mleka". Še večji šok in še večje solze. No naj povem, da je bil ta njen dodatek edino adaptirano mleko, ki ga je zaužil moj otrok. Polno sem jo dojila do skoraj 5 meseca in dojenje sva zaključili pri 15 mesecih. Drugega mleka kot mojega skoraj ni pila dokler ni šla v vrtec (no kak jogurt in skutico je pojedla, ma ni bila nad mlečnimi zadevami nikoli navdušena). Najbrž se komu zdi da pretiravam, ampak takrat si takega odnosa preprosto nisem želela in me še zdaj boli ko se spomnem.

Še jaz bom pristavila svoj lonček

Torej...Nata.... rodila sem februarja zdravega fantka :) Ko sem šla v porodno nisem imela pojma kdo je Nata, zdaj vem. Na začetku je bila vsa prijazna pa oh in sploh, pa smo se še zafrkavale in itd. Res vse ok. Po nekaj urah ko se pač nisem odpirala in sem imela zelo neredne popadke je Nata postala, po domače povedano, PASJA! Najbolj je bila nesramna, češ da sej me ne boli tako močno, namreč dala mi je umetne popadke. Mene je bolelo, rojevala sem 15 (!!!) UR, na koncu nisem vedla več svojega imena in na srečo je prišel Dr.Deisinger (zakaj ni že prej to predlagal!?), da moram na carski rez. Seveda ni bil najbolj vesel z Nato, ker sorry, 15 ur mučit nekoga in to brez rezultata (v 15 urah sem se odprla slabih 4cm). Aja pa še ko sem jokala na koncu, ker res nisem mogla več in še slišala sem druge kako so rojevala, meni pa ni šlo nikamor, mi je ta krava rekla da kaj se jočem, da sej me nič ne boli!! No ko je dr.Deisinger rekel da sem za CR je še naročil Nati naj mi kaj da proti bolečinam (nisem imela epiduralne), njemu je rekla ok, ko je pa šel in je druga sestra vprašala koliko naj mi da, je ona odgovorila, da ne rabim nič, da naj še malo trpim in mi je veselo našopala še en ciklus umetnih popadkov. Jaz v jok, ker nisem razumela zakaj mi daja popadke če grem na CR, pa niti odgovorila ni nič. V tistem je pa moj mož šel za njo in ji zagrozil da naj se lepše obnaša, da me j..e že 15 ur in da naj naredi kar je doktro naročil. Baba zmešana se je užalila in šla stran (hvala bogu) in je na srečo prišla ena druga in mi dala protibolečinsko. ko so me pripravljali na CR sem jaz še predihovala popadke. Nisem zdravnik, ampak dvomim da jeto standardna praksa.Pa še to, vse ostale sestre in babice so bile do mene zelo korektne, nekaterim sem se prav smilila. Tista svinja pa ni prišla pol več zraven in ja jaz ne bom več rodila v IZOLI. Je pa res -- za mojega sončka bi šla še enkrat in stokrat vse skozi... z Nato ali brez!
So mi pa rekli za naslednjič, da če slučajno grem v Izolo (hope not), da lahko zamenjam babico, če mi ne odgovarja.
Hehehe na začetku poroda me je Nata spraševala, da zakaj govorijo toliko slabo čez njo, takrat se rekla da nisem slišala nič, naj me zdaj vpraša......

Rodila sem lani julija in nimam nobenih pripomb. Tudi Nato sem imela priložnost spoznati in me je prav prijetno presenetila.  Edina "slabost" je bila hrana, lahko bi nas malo bolj pocartali.

Pohvale vsem, res so bile pridne in prijazne.

_____________________________

Svet je takšen, kakršnega hočemo videti ... Nekateri tožijo, da ima vrtnica trnje, jaz pa sem vesela, da ima cvet.

Sem pa imela babico Danico in je bila super, mojemo je celo dovolila, da je vmes enkrat skočil ven na kavo in cigaret.


_____________________________

Svet je takšen, kakršnega hočemo videti ... Nekateri tožijo, da ima vrtnica trnje, jaz pa sem vesela, da ima cvet.

Moja edina "siva" izkušnja iz porodnišnice Izola je ravno Nata. Pa sem na hribu v letu 2008 preležala 2 meseca pred porodom in 7 oz. 8 dni po porodu. Vse osebje in zdravniki so bili zelo korektni, celo dojenje nama je steklo le zahvaljujoč babici z dolgo sivo-blond kito. :) Samo obisk Nate in njeni komentarji so me spravili na 200 pritiska.

Spet čakamo in prepričana sem bila, da je zloglasna babica že v penzionu. Ker temu očitno ni tako, me zanima kako se dotična odzove na predlog poroda na pručki. Ker se kljub zgovornosti, ne znam pretirano postaviti zase, me zanima če bom skupaj s pručko letela po hodniku. :)

Uživajte!

Porodnišnica Izola? Same pohvale!!!! Osebje je zlata vredno od prvega do zadnjega, tudi tako zloglasno opevana Nata. Vsi zelo prijazni, ustrežljivi, pomagajo v vsakem trenutku. Niti enkrat nisem slišala sester, da bi kaj protestirale, če jih je nekdo sto krat poklical. Vedno so prijazno priskočile na pomoč in če so imele v porodni gužvo, so prišle najprej na oddelek od sobe do sobe, razložile situacijo in vprašale, če katera kaj rabi. Res pozitivna izkušnja. Tudi vsi zdravniki, ki so v času mojega bivanja bili na oddelku so bili super!
Pohvalila bi sestro Špelo (vsaj mislim da je bila medicinska sestra) posvetila se ti je 100%, pomagala mi je pri dojenju in se res zavzela, da je potekalo tako kot mora. Tudi otroka ti je z veseljem popazila, če si slučajno kam moral iti.
Pohvala pa tudi moji porodničarki Andreji Komac res je bila prijazna in profesionalna.
Z veseljem grem še enkrat na hrib

No o hrani pa bi lahko kaj povedala ha ha ha ampak to ne odtehta moje pozitivne izkušnje.

MAME IN MAMICE, VABLJENE!

Ker pripravljam knjigo z naslovom Porodne zgodbe, ki naj bi izšla predvidoma v tem letu, in ker ste dragocen vir porodnih izkušenj, se obračam na vas in vas vabim, da sodelujete pri soustvarjanju tega zanimivega projekta.

Med vsemi prispelimi porodnimi zgodbami bodo izbrane najboljše, ki bodo objavljene. Zgodbam lahko dodate tudi svoje fotografije (seveda, če želite, da bodo objavljene), ki se dotikajo tem nosečnosti, poroda in starševstva – zraven pa ne pozabite pripisati imena njihovega avtorja.

Posebnih omejitev pri pisanju ni, za orientacijo pa prilagam nekaj opornih točk, ki pa jih ni nujno upoštevati:
-Kako se je porod začel?
-Koliko časa je trajal?
-Vaši občutki pri porodu?
-Kdo je bil prisoten ob porodu?
-Za kak porod je šlo (vaginalen, carski rez)?
-So bile pri porodu kakšne posebnosti?
-Če bi ocenjevali stopnjo bolečine od 1 do 10, kakšno vrednost bi dali?
-Je šlo za čisto naraven porod, ste uporabili epiduralno analgezijo ali kakšno drugo sredstvo za lajšanje bolečin?
-Kaj vam je v porodni sobi najbolj ostalo v spominu?
-Kaj vam je bilo najprijetnejše in kaj najmanj?
-Kako je potekala faza iztisa?
-Vaši občutki po koncu poroda?
-Drugo.

Da bom porodne zgodbe lažje klasificirala, jim, prosim, dodajte nekakšno osebno izkaznico, ki naj vsebuje naslednje:

VAŠE IME (lahko tudi psevdonim):
SEDANJA STAROST:
STAROST OB PORODU:
PORODNIŠNICA:
KATERI VAŠ POROD JE TO:
OTROKOVO IME (ni obvezno):
POSEBNOSTI (ni obvezno):

Svoje porodne zgodbe pošljite na e-naslov: porodne.zgodbe@gmail.com. Vse mamice, katerih zgodbe bodo izbrane, bodo o tem obveščene. Če imate kakršno koli vprašanje v zvezi s tem projektom, ga brez zadržkov pošljite na zgornji naslov.

Za vaš dragocen prispevek se vam vnaprej zahvaljujem in vas vabim, da k temu projektu povabite tudi tiste, do katerih to vabilo ni prišlo (mame, babice, prijateljice, sodelavke, sosede itd.).

Pa prijetno starševstvo še naprej!

Letos tudi mene čaka porod...sicer bi rada rodila v Izoli, ampak toliko negativnih kritik kot je bilo zapisanih na račun babice Nate mi da mislit, če bi sploh šla tam. Sem pa dvkarat ležala v bolnici po par dni in je osebje res ok. Ni mi problem če ima kdo slab dan (ga imamo vsi), ne da se mi pa ukvarjat z utrganimi ljudmi ko mi bo težko in bom rabla normalnega človeka ob sebi.

Ve katera, če je ta čarovnica še tam ali je šla v penzijo?

Mene tudi zelo zanima, če Nata še vedno dela.Rok imam čez 2 tedna in me je kar malo strah. Nazadnje sem rodila 2004, pa vem da sem na sprejemu naletela na neko osorno sestro,bila je nedelja zvečer in da zakaj sem prišla ravno v nedeljo, a nisem mogla še malo počakat in take. Verjetno je bila Nata.Imen se ne spomnim.
Žal tudi jaz nimam lepih spominov, bila je samo ena prijazna sestra na celem oddelku.Drugo so zdravniki, oni so ok. Upam da se je kolektiv sester kaj poboljšal.

Zdravo punce?
A ima katera sveže izkušnje s porodnišnico Izola? Kako poteka sprejem? Greš takoj na oddelek ali se moraš javiti na spodnji šalterjih?Kakšna je praksa po poteku predvidenega datuma poroda?

Še vedno je isto menda: Javiš se zgoraj v drugem nadstropju (pozvoniš na zvonec) in oni vse ostalo opravijo. Če greš čez rok hodiš na vsake 2 dni na CTG. Ko so mi sprožili sem pa šla na spodnji šalter (na ginekološki oddelek) in so me sprejeli na ta oddelek, dali tablete za sprožit in sem tam bila dokler nisem rodila.. potem pa sem se preselila v porodni oddelek.

Drugače pa Nata ni tako grozna da bi bil to razlog za izbiro druge porodnišnice...Do mene se čisto nič slabo ni obnašala. Ne vem pa kdaj gre v penzijo... leta 2012 je še bila.

Punce,

ste mogoče ugotovile ali je Nata še vedno v Izoli?
sem slišala tko grozne stvari, da me je kar malo strah rodit v Izoli. če kera ve oz.je rodila sedaj v kratkem. se priporočam da pove svojo izkušnjo.

hvala :)