Hehe, no, nisem mislila prav oporoke, samo me zanima, kaj sploh morava napisat, če hočeva to zrihtat - en papir verjetno treba (glede na to, da sta onadva še študenta - čeprav hodi brat že redno v službo, ampak še prek študenta... in jima CSD avtomatsko verjetno ne bi dal otrok, midva bi pa to rada, da jih takoj dobita, ne da se tamali 5x selijo vmes...) A mogoče kdo ve kaj o tem? Je kdo to kaj rihtal? Verjetno morajo malo upoštevat najine želje glede tega?

No, seveda sva najprej vprašala njiju, če sploh sta za tako odgovornost, pa sta se strinjala, mislim, da se je celo brat spomnil, da bi bilo verjetno to pametno napisat (on je bolj organiziran glede teh pravniških zadev )
Hm, če gresta narazen, bom sicer zelo žalostna, ampak glede na to, kakšne imamo druge možnosti, mislim, da bi se še vedno odločila za brata... Babice in dedki se nama ne zdijo primerni, stric po drugi strani živi v tujini in niti ne vem, če bi bil pripravljen, moja sestra pa se potepa po svetu in njej si svojega otroka res ne bi upala zaupat v varstvo (mam precej tehtne razloge za to - je čisto ok punca, ampak res ne za neko odgovornost ala otroci)...
Pa mislim, da je tale punca kar dokončna , sicer še nista poročena, ampak mislim, da se imata namen enkrat v prihodnosti, planirata otroke skup, se imata rada... Kaj pa vem, ravno toliko je možnosti, da se midva razideva, pa tudi ne računam na to .

Jaz sem mislila, če bi do tega prišlo, da se ne bi več mogla nič odločat - če je prometna in si mrtev ali pa visiš na nitki in ne moreš povedat nič, pa tudi, če bi lahko, ne bi na sodišču veljalo, ker si takrat ves zadrogiran od zdravil... Zato bi rajši to prej zrihtala.

Ker CSD ima lahko drugačna merila kot midva: recimo redni dohodki (prek ŠS zanje ne šteje, v realnosti pa) - ampak meni je bolj važno, da otrok odrašča v domu, kjer so starši 1 generacijo starejši, ne pa dve, imajo potem še svoje otroke,... kot pa to, da imajo redno penzijo in lahko navsezadnje umrejo, ko je otrok še precej majhen... To je potem še ena trauma, pri mlajših ljudeh (torej tete in strici) je vseeno bolj verjetno, da bodo preživeli do odrasle dobe svojih otrok... To se mi zdi bolj pomembno od trenutne finančne situacije...

Kar se tiče obratne situacije: moj brat še nima otrok, sestra jih itak po vsej verjetnosti ne bo imela, lubi pa ima samo enega brata in je jasno, da bi poskrbela za njuna otroka, če bi bilo treba, ker itak ni nikogar drugega (vendar pa ne vem, če bi bile babice za - temu bi se midva rada izognila - raznim pričkanjem, ker to je zadnje kar otrok rabi, če mu starša umreta...)

Oporoka je čisto preprosta stvar in tudi prekljicljiva. Brez težav. Ali jo uničiš ali pa napišeš novo.
Oporoka seveda pomeni, da s svojim premoženjem razpolagaš še za časa življenja in tako po lastni želji, presoji, odločitvi pač napišeš kdo naj kaj dobi.
Sicer po tebi dedujejo zakoniti dediči. Pa tudi če z oporoko npr. vse nakloniš tretji osebi, imajo nujni dediči (tisti, ki bi sicer dedovali po tebi kot zakoniti dediči) pravico do nujnega deleža na zapuščini (ki je pa nižji kot bi bil zakoniti delež).
Malo pravno, ampak tako je. In najlažje je oporoko lastnoročno napisati in podpisati. Lahko tudi pred 2 pričama (in obvezno tvoj podpis), lahko pa seveda pri notarju ali pred sodiščem (samo pač plačaš).
In vsaka kasnejša oporoka, ki jo sestaviš, razveljavi prejšnjo, tako da tudi ni potrebe fizično uničevati stare. Je pa pametno, da mogoče vsaj komu poveš, kje je oporoka ali da jo imaš shranjeno med dokumenti, ki bi jih lahko našli po smrti.

Glede otrok. Ja, žal je zakon res zakon. Starša imata roditeljsko pravico. In če ne živi družina skupaj imajo starši seveda tudi pravico do stikov. Samo dejstvo, kako jih izvršujejo (in zlasti kako ne), ne vpliva na to, da ne bi imeli roditeljske pravice. In tudi če ima en skrbništvo nad otrokom, to še ne pomeni, da ga pa drugi ne more /ne sme pridobiti. Če se torej vam kaj zgodi, bo seveda otrok po zakonu padel najprej v roke drugega starša (ne glede na to, koliko dobrih in primernejših bratov, sestr, bratrancev imate okoli sebe). Da do tega ne bi prišlo, bi takemu staršu bilo potrebno prej odvzeti roditeljsko pravico (kar pa ni ravno preprosto). Če vaš nov partner posvoji tega otroka (stari se mora strinjati), pa itak to potem pomeni, da k pravemu očetu otrok ne bo prišel.
Dejstvo, da so bratje, sestre, ipd. po vaši oceni primernejši, skrbnejši glede vzgoje vašega otroka, žal pravno ne pomaga kaj dosti glede tega, da bo prvi po vaši smrti ravno pravi oče, ki bo dobil skrbništvo nad otrokom. Pa če sedaj izvaja stike ali pa ne.... Tako pač je (načeloma). Seveda se da v dogovoru z njim potem marsikaj urediti, ampak razen v oporoki zapisanih želja, kdo naj skrbi za otroke, če umrete, še ne pomeni, da bo potem v resnici tako.
Zgodba je seveda drugačna, če umreta oba starša. Takrat seveda te želje že nekaj pomagajo, še vedno pa CSD tudi poda svoje mnenje. Absolutno pa upošteva odločitev / pripravljenost tiste osebe, ki ste jo v oporoki določili. (če bi ta npr. rekla NE, je CSD in sodišče ne bi mogla prisiliti). V teh primerih v končni fazi sodišče gleda kaj je dobro za otroka, kdo bi bili primerni skrbniki (poleg ljubečega varstva se gleda tudi materialnost - ampak to zgolj v smislu, da ljubeč brezdomec ne bi mogel zagotavljati zdravega razvoja otroka. Ne rabiš pa biti bogataš za to!)

Torej, če se odločate za oporoko, si predstavljajte bolj, da boste s tem uredile svoje premoženje. Če pa vas skrbi bivši partner kot morebitni skrbnik, pa tega z oporoko nikakor ne boste rešile. Ali bodisi z veliko mero potrpežljivosti in znosnosti začnete pozitivno spodbujati stike (in skušate zamere in vajine prepire pustiti ob strani - zavedajoč se, da lahko vaš otrok jutri pristane pri temu bivšemu in ne bo dobil z njegove strani lepe dediščine o vas - vsaj kar se "govoric" tiče) ali pa, po moje še najbolj zdravo, preprosto ne razmišljate črnogledo, da boste jutri umrle. Čeprav je to povsem normalno (in po mojem mnenju tudi logično razmišljanje).

mojc, jaz nimam problema, da ne bi želela otrok pustit lubiju v varstvo - itak je on prvi! - mislila sem, če se OBEMA hkrati kaj zgodi... Bi rajši, da gre k stricu kot pa k babicam in dedkom, ki so res že malo prestari za vzgojo in kompletno skrb za otroke... Silila pa seveda ne bi v to nikogar, tudi če si premislita, jima ni treba - saj nočem, da moji otroci živijo pri nekom, ki jih noče! Ampak pri nas bi jih po moje bolj vsi hoteli , pa sem upala, da kaj pomeni, kaj se midva odločiva... Sicer brat ima hišo, del tudi oddaja, ima punco, s katero sta že 3 leta skup, hodi v službo vsak dan, samo je še študent, diplomiral naj bi enkrat drugo leto (njegova najljubša pa isto, dela prek ŠS in bo drugo leto končala), ima nekaj denarja našparanega (sicer na borzi, ki je trenutno v p*, ampak nekaj je vseeno )... Tako da se ne bojim, da ne bi mogla finančno shajat, saj mata več prihodkov in imetja kot midva , hehe. Samo ne poznam točno vseh kriterijev na CSD, bi pa verjetno ena babica bila precej zagreta, da bi ona dobila vnuke in ima seveda redno penzijo, pa deda tudi. Tak da če bi to gledali, potem bi dali tamale njim.