Bi, če bi sumila, da gre za probleme z drogo ali za kakršnokoli fizično/psihično nasilje nad otrokom. Ali pa če bi kazala znake hude potrtosti ali bog ne daj samomorilnosti. Sicer pa ne. Z ljubezenskimi težavami smo se vsi soočali. Eni prej eni kasnej. Za kaj je šlo v vašem primeru očitno ve samo ona, če je brisala SMS-e. Ne vem, poskusi se skulirat, pa naj ti sama od sebe zaupa.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

14-letnica je bila torej en čas na drugi lokaciji... ni nemogoče, da se je zaljubila in da je tisto, kar je brisala, SMS njene simpatije (ali morda česa več, kar danes pri 14-letnicah ni neobičajno)... proti temu ne moreš nič, saj bi se zgodilo slej ko prej in če nimata nekega res 100%-nega odnosa mati-hči, potem ne pričakuj 100%-ne odkritosti glede njenega ljubezenskega življenja (platonskega ali popolnoma fizičnega).
Selitev dijakinje drugam?... to se dogaja vsakodnevno, zaradi popolnoma logističnih stvari, ampak 400€/mesec pri sorodnikih - a ni to "malo" preveč?

Ja bila je pri moji mami na počitnicah vmes pa še dva dni v toplicah tako da dvomim da se je tam kaj spletlo kolikor poznam mojo mamo.Imam pa občutek da je pumpana iz strani druge babice se pravi očetove mame z katerim ne živiva skupaj že 13 let.Ja 400€ se tudi meni zdi veliko sam je pa res da zadnje čase poudarja kaj vse je njeno in kaj ji pripada

Jaz bi se v prvi vrsti poskušala z njo mirno pogovoriti, da bi si pridobila njeno zaupanje. Le v ekstremni situaciji, bi preverila njen gsm. Npr. če bi opravičeno sumila, da je karkoli povezano z drogami in se z njo res ne bi dalo pogovoriti ipd. Odvisno na kak način se "čudno" obnaša. Morda je to njeno obnašanje le plod zaljubljenosti in potem res ne moreš zahtevati, da ti pokaže gsm, če je morda kakšnemu prijateljčku poslala lubčka za lahko noč.

Lahko samo povem, da v mojih najstniških časi, ko še ni bilo sicer gsmjev, je moja mama sumila, da hodimo po pouku v 8.r OŠ pijančevati v park. In namesto, da bi se z mano pogovorila ali me enostavno vprašala, je prebrala moj dnevnik. Zvedela je, da res hodimo v park, eni pijejo, jaz pa ne. Med drugim je zvedela tudi to, da sem zaljubljena v soseda Robija, ki je bil od mene starejši 10 let in da mi gre ona strašno na živce, ko nam pokvari vsako soboto s svojim živčnim čiščenjem stanovanja. Tega ni rabila izvedeti. Njenega dejanja - vdora v svojo zasebnost,  še danes nisem pozabila. Posebaj zato, ker tega niti ni skušala skriti, ampak mi je dala vedeti, da je to njena pravica, da mi bere dnevnik. Rezultat je bil, da sem nehala pisati dnevnik, njej pa sem zaupala še manj. Na tvojem mestu bi razmislila o tem, saj lahko nasilno pregledovanje gsmja, vajin odnos poslabša.

eh pa to so itak glupe najstniške finte...pa drugače, kak je odnos med vama k men je vse tole čudno, zmerjanje pa to....pa tamala zgleda hoče mal izsiljevat, verjetno ima res kako potuho kje. sploh una o 400€ je močna. jst bi se verjetno smejala in jo vprašala če 600 pa nebi...
in zaradi tega slabšati odnos, pa tel. zaplenit in brsakt po njemu....meni je mimo
očitno ni nekega zaupanja, obojestranskega...

Enako.
Samo na podlagi enodnevnega cudnega obnasanja tega (najbrz) ne bi storila, ker se mi zdi pregrob vdor v intimo, ki jo najstnica pa 14-ih ze ima. Takrat pac vsega ne ves in pika. Tako da poseg v zasebnost ja, ampak samo na podlagi resnega suma.

mali je star dobro leto, pa me vse to že zdaj skrbi
vrjamem, da je veliko odvisno od vzgoje, žal pa zna bit tudi družba pokvarjena...bomo videli, kaj bo. upam, le, da bo vsaj pol tolko priden kakor mama (namreč sem js že kot 13 letnica žurala na veliko, pa nikoli nobene pi*****, droge, ali karkoli podobnega, ker sta mi starša zaupala in sta vedela vse-vsaj mama )

tvoja hčerkica je zdaj pač glih v puberteti. to obdobje zna bit zelo hudo! vem, kaka sem bila js. hvala bogu sem imela zelo razumevajočo mamo,  s katero sem se lahko pogovorila o VSEM-to je za hči zelo pomembno, da mati ni le mati, ampak tudi zelo dobra prijateljica, kakor je bila to meni moja mama. v trenutkih ko mi je bilo hudo (ljubezen.... ) mi je ona vedno stala ob strani, mi svetovala. tako sem ji resnično vse zaupala, ona je zaupala meni in meni je bilo veliko lažje. če sumiš, da kej skriva, se lepo probaj pomenit z njo-in ne na tak način, da ji boš že v naprej povedala ali namignili, da bo kaznovana, če je kej narobe naredila! nej ti zaupa-zato smo mame


_____________________________

kako je če imaš v življenju 2 moška: enega neizmerno ljubiš in se mu z užitkom cela predaš, drugega imaš neizmerno rada, vsak njegov napredek je zate ponos in vsak njegov nasmeh ti polepša dan! oba pa mi pomenita VSE na tem svetu! ¦ ¦

Sandra ti je zelo lepo povedala kar se tiče prijateljstva s hčerko in zaupanja. Ful lepo, da sta imeli tak odnos. Tut jaz si želim, da bi imela takšnega s hčerko, ker vem, kako je to, ko tega nimaš...Z mamo se sicer nisva prepirali kaj preveč ali kaj podobnega, samo zaupala ji pa res nisem preveč in lagala sem ji tut ful veliko...In eden od razlogov, da ji nisem zaupala, je bil ta, da mi je povedala, da je prebrala moj dnevnik in ena pisma od enga fanta, s katerim sem si dopisovala (pa se nisem kaj posebej čudno obnašala takrat)
Kot so že nekatere druge rekle: najprej se pogovori z njo na lep način, poskušaj ji bit ne samo mama, ampak tudi prijateljica, povej ji, da te skrbi zanjo in da ti lahko zaupa, če jo kaj teži. Moja mama je v bistvu enkrat samkrat prebila tist obrambni zid, ko je začela jokat pred mano, da se ji zdi, da me izgublja, da se preveč odtujujem in da jo ful skrbi, da je kaj ful resnega narobe z mano...No, takrat sem ful začutla njeno bolečino in sem se ji malo bolj odprla, čeprav še vedno ne popolnoma...
Tako da jaz bi brskala po hčerkinem (ali sinovem) dnevniku ali telefonu (oz njenih osebnih stvareh) samo v primeru, ko resni pogovori ne bi pomagali in bi se hčerka še naprej obnašala ful čudno in bi sumila na kako drogo ali izsiljevanje.

Upam, da bosta s hčerko uspešno rešili ta problem. Srečno!

Še nikdar nisem preverila nobenemu mojemu otroku mobija. Če bi se mi zdelo,da nekaj skriva, bi poskušala najbrž priti zadevi do dna na druge načine. Preverjanje bi bilo najbrž na zadnjem mestu. Kaj pa vem.

Če želiš, da otroci zaupajo tebi, je potrebno najprej zaupat njim... (to govorim že od malega v čisto običajnih stvareh in tistih malo bolj problematičnih, ne šele v najstništvu) Kako naj se sicer naučijo, kaj pomeni nekomu zaupati? Če pa svojemu otroku ne zaupaš, potem pa se je treba najprej vprašat, kje delaš napako, da mu ne zaupaš. Ali pa zakaj mu ne zmoreš zaupat, mogoče imaš tak vzorec iz otroštva ali kaj podobnega. Verjamem pa, da je staršem to zelo težko naredit, ker se bojiš, da boš kaj izpustil, če boš preveč zaupal svojemu otroku.

ja bi preverila...sploh po taki reakciji...mislim da se da preverit vsa sporočila in klice preko mobitela......pozanimaj se....

Bah...

A ni to malo nezrelo ?

Vse pozabljate da smo bile oz bili tudi mi najstniki !

Vse glih ne, no. Nekatere smo napisala, da ne bi.