pozdravljena/e, zadnjič sem napisala, da ne poznam nobene knjege, ki bi pomagala na temo depresije, anksioznosti ipd.. sem pa zasledila na internetni strani anksioznost.net, ki jo je napisal človek z lastnimi izkušnjami na tem področju veliko zanimivega in koristnega, vključno s praktičnimi nasveti. mogoče bo pa kateri prišlo kaj prav.lp vsem

Pozdravljam to temo - da se o tem govori.
Takole - imam prijateljico, ki jemlje AD. Rada bi se odločila za naraščaj. Ko prekine z AD, jih mora kaj kmalu začet ponovno jemat; tako da verjetno čisto brez ne bo šlo čez nosečnost.  S svojim psihiatrom ni najbolj zadovoljna - tako, da bi ji zelo rada pomagala najti nekoga s priporočili.

A bi katera priporočila kakšnega dobrega psihiatra, za to pred-nosečniško oz. nosečniško obdobje?
kjerkoli iz slo - sicer najboljše štajerska, tudi ljubljana... kjerkoli.

predvsem v tem smislu, da čimboljše predstavi možne alternative v nosečnosti, pa da bi ji  (če bo potrebno) predpisal take AD, pri katerih je najmanjša verjetnost, da bi škodovali plodu;......

lahko tudi na zs!
H V A L A

sem mal neučakana  - bom odprla posebej temo.

Super tema. Tudi jaz se spopadam z depresijo. Sem v 12. tednu nosečnosti. Takoj, ko sem izvedela za nosečnost sem padla v depresijo. Pojavilo se mi je cel kup skrbi. Psihiater mi je sicer predpisal tablete Prozac ampak še nisem pričela z jemanjem. Nekako si ne upam. Bojim se, da bo potem še z otrokom kaj narobe, če bom pristala na tabletah. Sploh ne vem kaj naj naredim. Je mogoče katera jedla AD celo nosečnost ali večji del nosečnosti.

Izgleda, da je pri tebi vse skupaj še v začetku, v zametkih....Ne berem namreč, da bi da bi ti bilo tako zelo hudo, da bi morala jemati AD. Poskušaj se rešit brez tablet (nekateri psihiatri jih namreč predpisujejo brez posebnega poglabljanja ). Poskusi najt izvor tesnobe in rešit težavo, sigurno ti uspe! Pa še za otročka bo tako bolje. Srečno! Lahko me tudi kontaktiraš, če želiš...


_____________________________

Si doma? Doma si. http://www.facebook.com/doma.si.vesna

Pozdravljene.
sem v 8 tednu nosečnosti in se soočam z neizmerno stisko. Otroka sem si zelo želela, ko pa sem zagledala ... pa so s epojavii mešani občutki. prvi občutek je bil strah, šok, kako bom zmogla... partner je skakal od navdušenja in me kmalu sprvil v dobro voljo. vendar se situacija ni zboljšala, soočam se s vsakodnevno utrujenostjo in slabostjo, nimam več interesa za nič kar me je prej veselilo. posledično sem zoprna in zadirčna in se umikam od staršev in od partnerja. zavedam se da mi hočejo pomagati, vendar vsakuič ko kaj slišim o otrocih postanem histerična. Iz dneva v dan sem slabša in sem si umes celo zaželela, da bi bilo vsaj že vsega konec in da se neb branila ss.... seveda sem se potem začela tepst po glavi kaj meni ni jasno da tako sloh razmisljam !!! prvi pšregled imam cez 10 dni in ne vem ali naj ginekologu zaupam težave ali ne? zaupala sem se samo prijateljici, ki je edina ki me spravi pokonci in mi za nekaj časa razkadi oblake ter pokaže sonce. Prosim ne me obsojati ampak ne vem kaj se dogaja zn menoj z otroci delam vse življenje, še vzgojiteljica sem pon izobrazbi.... tako da resnično ne razumem kaj se je premaknilo v meni. obupana sem !! naj poišem pomoč psihiatra?? ampak se bojim, da me bodo želeli nafilati s tableti... nočem pa škodovati otroku

Pozdravljena, glede na to, da pravis da je bil otrok zazeljen, mislim, da so to tvoje razmisljanje sprozili podivjani hormoni! Vsako zensko je vsaj malo strah in se sprasuje, ali bo dobra mama, bo zmogla in se nesteto drugih vprasanj..zato pa imas 9 mesecev casa, da se na vse psihicno pripravis. V nosecnosti predvsem uzivaj, se posveti sebi in svojim obcutkom, ko bos zacutila otrocka, bozaj trebuscek in se pogovarjaj z njim Verjemi, ko bos prvic zagledala malo bitje in slisala njegov srcek, bos na vse to pozabila ;)