jaz predobro poznam bolecino..Danes mineva leto, kar nas je nekaj po rojstvu zapustila naša Sofija.... Bila je dvojcica....In se vedno zelo boli, solze tecejo...Edino tolazbo mi je res moz in moje drugo soncece..Brez njuju bi s Sofijo odsla tudi jaz....

Ne morem ti dejati, da bo bolecina odsla..Ne bo, bo pocasi pojenjala, ampak bo za vedno ostala v srcu..Solze se ne bodo nikoli posušile,ampak jih bo manj in spomin....ta bo vedno ostal na tisto malo bitjece, ki se je borilo da preživi a mu do ni bilo namenjeno...

Ampak duhovna pomoc ti lahko pomaga, tukaj mislim predvsem na taksne vezi prijateljstva, kot so tudi tukaj, ljudi osebno skoraj ne poznaš, lahko pa deliš bolečino...To zelo pomaga..

In jaz verjamem, da je moj angelček tako kot tvoj vedno z nami, na vsakem koraku, v mojem srcu....

Moje sožalje....res mi je hudo....

_____________________________

PONOSNA MAMICA MALEGA DOMINIKA 01.02.2010, IZABELE 16.10.07 TER MOJEGA ANGELCKA SOFIJE 16.10.07-04.11.07, KI BO ZA VEDNO OSTALA V MOJEM SRCKU IN MOJA PUNCKA

   En velik objem vsem vam, mamicam, ki se vam je nekaj tako hudega zgodilo. Jokam z vami in vam želim, da vas življenje nikdar več ne bi preizkušalo. Bodite močne!

se podpišem

_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.