Athina, pa nisem mislila tako. Ampak koliko berem res pretiravate v vseh pogledih. Poznam pa dosti takih primerov, ki jim ni uspelo dolgo časa, ko so pa vrgle puško v koruzo pa jim je uspelo. Če pa si mislite, da je z vami kaj narobe in da to ni samo psiha, potem pa pot pod noge in pa na preglede za neplodnost. Sicer vas je pa večina rekla, da veste, da je dosti kriva psiha. Jaz sem samo z vami delila svojo izkušnjo. Je pa drugič več ne bom, pa bo. Da ne boste več užaljene.

Mah, saj tudi jaz nisem mislila tako hudo  Samo se mi zdi, da lažje napišeš nekaj takega, če imaš že bebico v trebuhu ... pa verjetno si tudi ti podobno doživljala vse skupaj, ko si čakala, a bo al ne ... Potem se vsak mesec samo stopnjuje. Verjetno do ene točke, ko res ne verjameš več, da je mogoče, da kdaj zanosiš. Jst sem bla na začetku prepričana, da bo ratalo takoj, pa kar ne gre in ne gre. Na začetku se ti zdi, da itak, da bo, sedaj bi mi bilo pa že kar čudno, če bi zagledala  . Pa ne, da sem obupala ... sej človek pač ne more ne delat na bebici, a ni tko?  Pa še fajn je ...
V vsakem primeru pa se mi zdi, da mora vsaka sama pridet do ugotovitve, da se mora nehat sekirat ... Noben forum pri tem ne pomaga ... Meni je ta mesec uspelo, sedaj par dni pred me pa vseeno malo zanima, če smo kaj pridelali ...

Sigurno, da obremenjevanje ne pomaga, ampak škodi, samo če par poskuša že precej časa, vsaj eno leto, potem je večja verjetnost, da je kaj (lahko malo) narobe, kot da je ˝psiha˝. Pa še od tistih zgodb parov, ki poskušajo leta in leta, potem pa čudežno zanosijo, je gotovo kje posredi umetna oploditev, ki pa jo je laže zamolčat in rečt, da zdaj je pa kar ratalo (to čisto razumem, ker kaj pa druge briga).

Po moje (in tudi po mojih izkušnjah) se ˝psihi˝ daje prevelik pomen. Zanositev se zgodi, ko se vse poklopi, predvsem fizično..  Konec koncev se večina normalno plodnih parov odloči, da zdaj pa bomo imeli otroka in apcap zanosijo - pa ravno tako mislijo na to ipd.

Kako je enostavno govorit, ne se sekirat, ne mislit na to, ko seksaš... ampak predobro, hudičevo dobro se spomnim, kako je vsak mesec bolelo, ko je prišla  . Bila sem obupana, enkrat celo tako, da sem v službi pred vsemi planila v jok in kar nisem in nisem mogla zadržati občutkov v sebi.

Pa vendarle... po nekaj časa nama je uspelo. BIla sva na morju, ves mesec sva imela dopust, bila sva spročena, vseeno nama je bilo, danes pa pestujeva že drugega otročka, šestmesečnika, ki me od vsega najraje potegne za lase in mi da lupčka na obraz ter mi tako pokaže, da me ima rad.

Tudi vam bo uspelo. Vse ob svojem času. In kdo ve, mogoče boste drugo leto ob tem času podobno kot jaz pestovale svoje eno-, dvo ali celo trimesečnike?

Upanje umre zadnje, naj vaše sploh ne umre. Vso srečo vsem skupaj!

Tema ima naslov "Noseča vsak mesec znova" in bi rada brala o tem....

Vsi drugi nasveti tukaj so odveč....Ne pomagajo, samo nas jezijo....

Forum je zato, da s drugim imenom končno poveš, kako se dejansko počutiš, kako trepetaš, kaj preživljaš.....

Vso to agonijo streseš v "odgovorno okno" in .....potem ti je lažje.. ....


Nehajte nam pisati o dojenčkih, ki vas imajo radi....To me ne potolaži, temveč ražalosti

In hočem brati, kako se moje soborke počutijo, ker


JIH RAZUMEM....KER SE TUDI JAZ TAKO POČUTIM!!!.....

torej....DOVOLJ nasvetov tistih, ki sodijo na drug forum, recimo Nosečnost.....

Od zdaj naprej, odgovori z vsebino, ki sodi pod ta naslov....

 Bravo Tihoupanje!!!

Opala, tale je pa huda. No, potem pa oprosti, ker sem ti dala nasvet, grem na forum, kjer so mojih in drugih nasvetov veseli.
Sem pa tudi jaz imela iste probleme kot ve vse, pa so se hvala bogu končali, ker se ne bi želela smilit sama sebi.
Poznam osebo, ki ni in ni mogla zanosit več kot leto dni. Ko se je prijavila na umetno oploditev, je zanosila, ker se je vdala.

< Sporočilo je popravil dreamhorse -- 23.10.2008 10:05:40 >

Pozdravljena dreamhorse,
najprej ti čestitam za tvojo  in da vama je tako hitro ratalo. Čim več takih! Držim močno pesti, da se bo izteklo vse dobro

Ne bodi užaljena...veš, če sama ne probaš kako izgleda biti "neploden" pol res ne moreš soditi.
In verjemi, da to močno boli, vsaki dan, mesec znova in znova...leta in leta. Ta bolečina se kopiči

Moja zgodba o neplodnosti je dolga...vmes sem zanosila in sva  izgubila...in verjamem, da nas je tukaj takih na žalost preveč. Zato bodi strpna do bolečin ostalih, za katere ne veš kako izgledajo.

Raje se posveti svoji  in res iskreno iz srca ti želim vse dobro

Tudi jaz se opravičujem, če sem koga prizadela, nisem želela. Hotela sem vam vlivat novo upanje... in povedat, da sem sama enkrat podobne stvari doživljala. Doživela sem SS, tudi sama sem bila naročena v ambulanti za neplodnost, čakala sem na svojega otroka dalj časa in mislila, da ga enostano ne bom dočakala.

Ko sem izlila svojo bolečino na forum, mi je takrat bilo všeč, če me je katera bodrila na tak način, zato sem želela tudi jaz vas vsaj malo potolažit.

Tihoupanje, upam, da boš zadovoljna, od mene na tem podforumu ne slišite več.

< Sporočilo je popravil kekec in mojca -- 23.10.2008 22:07:00 >

Še to bom dodala, potem pa res izginem:

Vem, kaj pomeni zagledati + na testu. Vem, kaj pomeni kmalu za tem zagledati krvav madež na hlačkah. Vem, kako poteka SS in kakšne bolečine ob tem občutiš, koga vse kriviš (najbolj sebe). Vem, kaj pomeni naslednje leto gledat kot butelj vsak mesec znova in znova v nove teste, ki nič ne pokažejo.

In žal (ali pa k sreči, kakor gledaš), vem tudi, kaj pomeni, sedeti ob prijateljici, ki izve, da je noseča, kmalu po tvojem SS ter ob tvojem "nesojenem" roku rodi zdravo dete. Vsakič, ko vidim tega otroka, pomislim na svojega .

Ko sem bila v ambulanti za neplodnost, mi je sestra rekla: "Gospa, odstotek žensk, ki niti ob naši pomoči ne pridejo do svojega otroka, je res majhen. Zakaj mislite, da ste vi med njimi?"

Dalo mi je mislit in dalo mi je nov zagon. Upam, da bo tudi vam.

punce, no ne se kregat...vsak ima pravico do svojega mnenja tu.

kekec in mojca, jaz osebno najraje berem zgodbe o uspehu (kot je tvoja), to mi vedno znova da moč za nov boj...tudi ko sem bila na temi SS me je to najbolj potolažilo, obenem razumem tihoupanje, ko nam soborke pravijo: ne mislit na to, bodite čim bolj sproščene, ne samo zato, odmislit, ne štet dnevov in čakat na O itd. te besede pa tudi meni poženejo kri v glavo, ja prijateljica ki ji je ratalo v prvo lahko to reče, pa nekdo ki še nima otrok pa ni v tem boju...ampak samo tiste ki so to dale skoz pač vedo kako hudo je vse skupaj in kako nemogoče je kar odmislit HALO?! tako, da tudi jaz mislim, da včasih le ni kriva samo psiha ampak znajo biti problemi tudi kje drugje.

tako, da kar se mene tiče zgodbe o uspehu so dobrodošle, kar pa ni dobrodošlo je pametovanje o tem kako naj se lotimo stvari, da bomo končno ugledale tisto kar si najbolj želimo

Se opravičujem punce, če ste to vzele na tak način kot pametovanje. To ni bilo tako mišljeno. Hotela sem vam vliti upanje, pa sem to strila verjetno na napačen način. Tudi mene več ne boste videle na tem podforumu, saj mi je očitno prehitro uspelo, da bi vam lahko povedala svoje mnenje in svojo pozitivno izkušnjo. Pa držim pesti za vse, ki ste "noseče vsak mesec", da bi vam čimprej uspelo.

Draga Dreamhorse, preberi si "na dve črtici pričakujemo oktobra", kaj sem danes napisala v zvezi s tem "možgani na off". Problem, ki ga bolj kot zunanji opazovalec, ker si pač ne dopustim, da bi se preveč čustveno vpletla v vse skupaj, opazim, je, da se na vsaki temi na tem forumu najmanj trikrat na dan pojavi ta nasvet in zgodba o uspehu, ko je nekdo pozabil na vse skupaj, se sprostil, ni štel dnevov, in da je šele takrat uspelo. Te zgodbe se berejo in interpretirajo tako, kot da brez sprostitve in pozabe na to, da se dela dojenčka, dojenček sploh ne bo prišel. Kar seveda ni res, ker je prav toliko zogdb tudi o uspehu hodo načrtovanih dojenčkov, pa vendar nas vznemirjajo ravno te zgodbe, ki zahtevajo sprostitev. Zakaj? Ker le tega pogoja ne znamo izpolniti in ker se le tega ne da kupiti v nobeni trgovini, kjer lahko kupimo vse ostalo, ki kakorkoli podpre našo plodnost (E vitamin, matični mleček...). Pač človeški um pa je ena taka stvor, ki ga je izredno težko sprogramirati tako, kot mi hočemo.... No, o tem in še več sem pa na zgoraj omenjeni temi na dolgo in široko razglabljala, da se tukaj ne ponavljam. Pa želim ti, da bo nosečnost, dreamhorse, čim bolj zdrava, brez skrbi in srečna. Pa veliko sreče seveda tudi po tem  

Skratka, razumem pupe, ki jim grejo zgodbice o delanju otrok na dopustu totalno na živce, ampak samo zato, ker to slišijo, preberejo najmanj petdesetkrat na dan, in ker pač ne vidijo možnosti, kako bi same lahko na tak način odmislile. Žal se ljudje vedno primerjamo z drugimi, ker nam le to daje občutek varnosti in sigurnosti, da delamo nekaj v redu. Čim delamo drugače od drugih, nam to vzame sigurnost vase in vlije dvom, ali delam pravilno. In če večina pravi, da dojenček nastane šele, ko pozabimo na dojenčka, me pa tega ne znamo, potem seveda je to zelo hudo slišati. Podobno na primer se meni dogaja, ko pišejo, da naj se nič ne ukvarjamo z ovulacijo in pač seksamo na dva dni. Zame je to pač impossible (seksat na dva dni), zato ko zmedena kura potem iščem vse možne teme, kjer pa piše, da pa se dojenčka lahko dobi tudi, ko se lepo načrtuje pravi dan in na tisti dan seksa.

Tihoupanje, moje misli si povedala na glas , samo da se jaz trudim, da sem malo bolj, kako bi rekla, diplomatska. Ampak deep inside, we are on the same road .
No, pa da se vrnem k temi, kot si že sama predlagala, ...
torej, tudi jaz imam ta mesec nek notranji občutek, da mogoče pa celo sem nosečka, vendar pa je ta mesec prvič v vseh teh mesecih, da nimam absolutno nobenega znaka (špikanje, boleči joški, rahla slabost, apetit, niente). Kaj misliš, da tudi, če ni znakov, da je to lahko znak
Evo, tole pa samo zate in tvojo pikico, ki verjamem, da se počasi razvija v tvojem teleščku  Kdaj boš delala test?

Da se še jaz vmešam (a se upam? ) Torej, trenutno nisem v vaši koži, sem pa bila ˝noseča vsak mesec znova˝ ene 30 mesecev, tako da vem, kako to gre in kaj vse gre človeku na živce.

Hočem pa rečt samo to, da tisti mesec, ko sem dejansko zanosila, nisem nič bolj odklopila, ampak je bilo vse isto. Celo tako je bilo, da sem bila ravno po laparoskopiji in z navodilom ˝zdaj dajte, je več šans˝. Približno sva vedela, da naj bi bili tisti dnevi in sva pač poskusila. Sicer ga pa ni, ki bi me prepričal, da lahko potem, ko se odločiš za , to čisto odmisliš. Zato se sploh ne trudite v tej smeri, škoda živcev. Je pa dobro, da se ne sekiraš toliko, da imaš res celo glavo okupirano s tem, ampak se vmes veseliš drugih stvari (čeprav je to težko), da ti potem, ko si , ni žal tistih mesecev, ampak da veš da si užival v stvareh, v katerih potem ne moreš.

Danes res skoraj vsi prej ali slej dobijo otroka. Za tiste ˝slej˝je pot pač zelo zaj..., ampk so še hujše stvari...

srečno vsem

Bravo, Massa, bravo, hvala, ker si to delila z nami

Upam, da se javi še več takšnih, ki bo povedalo podobno zgodbo, kako je dojenček nastal kljub temu, da niso odklopile možganov! To nam daje upanje, da bo tudi nam uspelo

Polno sreče in zdravja

hey udi jaz imam iste probleme ma dobro vcasih menstruacije ni bilo cel mesec pa smo spet upali da je kej pa ze skoraj 2 leti ni nic  vsa ta razocaranja ob vsakem testu k je negativen beda res!!! in sicer ze mam jz puncko staro 2 leti ampak si zelima s sedanjim partnerjem ki skrbi za naju od moje nosecnosti dalje se enega otroka pa ciljama na plodne dneve ovulacijo pa nic!! no potem sem dobila klomifne in se vedno ni nic!! mojega je pa glede na njegovo starost sram it na spermiogram ampak je rekel da bo sel ko bom najmanj pricakovala vse to upanje cakanje da bo le pozitivno me dobesedno ze pocasi ubija! pa vsi ti lazni znaki jao katastrofa

Drage punce,
mislim si, kako vam je in vem, da je težko odklopit, ker je bilo tudi meni. Pa čeprav samo 4 mesece. Res pa je, da sem si vedno mislila, da mi itak ne more uspeti, ker bi bilo prehitro. Ne bom vam več pametovala kako in kaj, tokrat se vam želim opravičiti, ker sem vas ena izmed mnogih spet napadla, da se sprostite in vse te klamfe. Resnično vam želim, da vam čimprej uspe. Vse, ker si to zaslužite.

Hvala, Dreamhorse za tako lep odgovor. Ful enako tudi jaz razmišljam, da mi itak ne more tako hitro uspet (zdaj so bili 4 krogi) oziroma jaz sem še "hujša", jaz mislim, da bi bilo itak čist prelepo, da bi se meni zgodila nosečnost. Gledam na to kot na zadetek na loteriji, čeprav statistika pravi drugače, pa vendar moj notranji jaz mi govori, da nekako mogoče to ni nama namenjeno v tem življenju. Ma, imam še druge "razloge", zakaj tako razmišljam, sam so čist preveč osebni, da bi jih tukaj pisala.
Saj vem, da so to sicer totalne neumnosti, ampak imam skoz občutek, kot da si jaz nekaj tako lepega ne zaslužim, ma, ne znam povedat....

Uživaj nosečnost vsak trenutek. In vse lepo ti želim, sanjski konjiček

Pozdravljene punce,

Moje osebno mnenje in prepričanje se mogoče malo razlikuje od vašega. Vse je stvar moč misli, podzavesti. Ne gre za "sproščenost" ali "neobremenjenost" gre za to, kaj verjame podzavest, kako je sprogramirana. Vaša in moja zavest si mogoče zelo želi otroke, vse lahko prepričujemo da si to želimo, samo podzavesti ne moremo pretentati. Mogoče nekaj delamo na silo pa se tega niti sami ne zavedamo. Jst bi rekla, da je bolj v tem problem, kakor v preobremenjenosti. Pa še ena mala opazka; kdor poleg nekoga ne more bit al pa ga težko gleda, ker je prijateljica z otrokom, ona pa na tem dela že leta, oziroma prijateljica je pa takoj zanosila, se mi zdi malo preveč slovensko, začni živeti s tem kar imaš in ne s tem česar nimaš. Danes nisem noseča, me pa to še čaka, čaka me + ek, čakajo me lepi trenutki v nosečnosti, vse pride, vse ob svojem času, zdaj pa živimo čas in trenutke, ki so tukaj, ne tistih ki jih še ni. In bodimo srečne in vesele za vse tiste, ki to kar bi nas tudi osrečevalo, osrečuje njih danes. Me pa poiščimo srečo v tem kar imamo danes.

Giotti, mislim, da te razumem. Sem jaz isti primer.
Ursula, dobro razmišljaš, se podpišem pod tvoj post.
In resnično, resnično vsem želim, da čimprej ugledate tisti res magični plusek.

DEKLETA IN PUNCE,SAMA SEM BILA ISTI PRIMER KOT VE AMPAK IZ TEGA NIČ NI BILO,

SPROSTITE SE ODMISLITE ZANOSITEV SAMO POČAKAT NA M IN SI IZRAČUNAT OVULACIJO POTEM SE PREPUSTIT TOKU,

NEKAJ DELAJTE IN POZABITE NA ZANOSITEV TAKO BOSTE LAŽJE ZANOSLE IN DETE BO,DRUGAČE POZABITE!!

SAMA SEM PRVIČ ZARADI TEGA SPLAVLA V 7 TEDNU,ZDAJ PA IMAM DOMA  19 MESEČNO HČERO IN SEM DRUGIČ NOSEČA 22 TEDNOV!

VSEM ŽELIM ČIMPREJŠNO OKREVANJE MANJ STRESA IN DA BI ZAGLEDALE TA MAGIČEN .

JAZ SEM DVA IN OBE STA ,

LP
MAMICA00!

Punce nekaj me zanima. Ta mesec mi zaostaja M, sicer samo za en dan. Pa me vseeno nekaj zanima (čeprav niti ne morem verjeti, ker še nikoli nisem zagledala +). Ne čutim nobenega špikanja, nehalo je špikati kake 5 dni pred predvideno M. Nič ne čutim spodaj, a je to slab znak?