Rjavolaska, razumem, kako ti je, vedno nas nekaj skrbi. Pred punkcijo me je skrbelo, ce bo sploh kaj celic, potem me je skrbelo, ce bo sploh kaj za vstavit in sem bila potolazena, da imava se enega pingota. Zdaj pa me seveda skrbi, da se tudi ta ne bo obdrzal in da bo treba spet cakat na naslednji postopek in cela procedura in ponovno iste stvari za skrbet po prejsnjem vrstnem redu. Vmes si srcno zelim, da bi cudezno zanosila po naravni poti, neka moja temna stran pa mi pravi, kaj ce sploh nikoli ne bom mogla imet otroka ... je kar preizkusnja vse tole. In ne znam si predstavljat, kako bi bilo, ce ne bi bila po naravi trmasta, vztrajna in borbena in se vztrajno pobirala po padcih. Verjetno bi bila custvena razvalina. Zaenkrat se gre, vcasih malo razpadem, se razjocem, drugi dan pa glava gor in gremo dalje ...
Sicer pa sem vceraj dobila M, danes pa sem pisala na kliniko. Sprva mi je sestra odpisala, da bo poslala predstojniku mail, ce se lahko vkljucim s to M ali sele z naslednjo. In me je ze groza spreletela, pa ne ze spet cakat. Ampak sem na sreco popoldne dobila, da naslednji teden zacnem z ultrazvokom. Nic o protokolu, tako da predvidevam, da bo po tem takem spontani, ker drugace bi verjetno ze mogla sibat po kake tablete al ne? No, pa da imava pred uz razgovor in podpisovanje za odmrznitev zarodka ... Vec bom vedela naslednji ponedeljek, se kaj javim 🙂
Srecno in pogumno naprej 🐞🐞🐞