Skorajda ne morem verjeti kaj berem...
Zadnje čase se nivo komuniciranja med nami mamicami res spušča tako nizko, da kar boli.
Če otroka ne moreš dojit si slaba mati, če ga cepiš si slaba mati, bog ne daj, da ga hraniš z mesom, ker ga zastrupljaš, potem pa mamica sprašuje za mnenje, da bi ja zbrala čimveč informacij za svojega gluhega otroka, pa jo tu napadete da je nesposobna mati...
Sploh si ne znam predstavljati kako je imeti gluhega otroka, sigurno pa ni lahko in namesto da bi ji bile v oporo, glede na to, da imate življenske izkušnje z gluhoto, hodite po njej in se delate norca iz njene neizkušenosti. Kdo pa ste? Nikoli nisem delala razlike med komerkoli oz. se zgražala na gluhimi, slepimi, Dawnovčki, je pa logočno, da ne moremo vedeti kako je če si slep ali pa gluh.
Trdite, da mislimo da ste gluhi nesposobni in na slabšem kot mi slišeči.ja od kod vam pa to?
A vam je kateri slušeči rekel to ali kaj? Po drugi strani pa upate trditi, da so pa slepi res prikrajšani-kako pa to veste? Če bi znali prebrati to kar ste pisale, bi vam verjetno napisali isto kot ste ve pisale...
Tu se mi zdi da gre že za osebni spopad, kdo je boljši, ne pa neko svetovanje. PV ali ne? Zame je to ravno tako, kot da bi se ti otrok utapljal, pa mu ne bi ponudila roke da ga rešim, češ če mu je usojeno, bo že priplaval sam ven.
Seveda je lahko rizično, ampak rizična je lahko vsaka nosečnost, rizičen je lahko vsak porod in ga ni človeka ki bi me prepričal, da bom pomagala svojemu otroku po najboljših močeh, pa magari preko trupel. Slaba mama bi bila, da bi se vdala v usodo in rekla pa naj bo kakor je.
Isto se spomnim ene teme s štrlečimi ušesi...tiste ki so jih imele so se zgražale nad mamico, ki jih je hotela dati operirat svoji hčerki...že v mojih časih je vsaka malenkost privedla k temu da so se delali norca iz tebe (debelost,štrlča ušesa, način oblačenja), kakšno je stanje sedaj sploh nočem vedeti.
Vem da bo moj post spet izzval nove očitke, ampak nisem mogla mimo in biti tiho.
Tako kot ve ne razumete kako je slišati, tako me ne vemo, kako je biti gluh in zato nismo ne me, ne ve kaj bolj sposobne in osveščene. To da pa bi starši ker se ne znajo sprijazniti s tem, da ima njihov otrok hibo in ga hočejo na silo spremeniti iz gluhega v slišećega otroka...pa kaj si nor, da je lahko nekdo sposoben kaj takega napisati....temu se reče ljubezen do otroka, do tega da mu poskusiš pomagati pri vseh svojih močeh in potem ko vidiš, da ni druge, lahko razmišljaš o čem drugem, oz. se vdaš v usodo.
Ja seveda sem lahko pametna boste rekle, ker slišim in imam zdravega otroka, ampak takšnih napadov na mamico v stiski pa ne prenesem...