Ma ja Janička ima prav .Kar obleči se in pojdi. Pa postavi se zase in ne pusti da te na hitro brez ustreznih pojasnil odpravijio.

Punce da vam povem dones sem že čisto zbita in ko pomislim na unga  dons v Po. me mine da bi šla dons nazaj.Jutri grem do moje g. pol bomo pa vidl kako in kaj .Čeprov moj misli da mogoče pa le ni tako hudo moje misli so pa bolj slabe.Za to pikico sva se trudila pol leta sedaj pa to.

Pozdravljene. Jst sem pa mal krvi opazila v soboto popoldne in sem šla takoj na urgenco - v Lj. Pa mi je dežurna ginekologinja, vse lepo razložila in takoj povedala, da ni več utripa. Povedala mi je na lep način, je bilo pa hudo - bila sem v sedmem tednu. Ponoči se je začelo krčenje maternice, me je ful bolelo. Sam je bla na žalost sam kri. Pol pa me je čakala abrazija, zdej pa lepo ležim doma.  Mislim, da bi ti morali mal več povedat.  Ja pr men so ble te bolečine, ki jih opisuješ. 

Nea_Teja, a si že kdaj rodila? Jaz sem v 9. tednu imela ss in zraven bolečine na isti način, kot so popadki. V bistvu se je meni začelo s tem, da sem čutila te krče, potem je šele prišla kri in je tudi šlo v kepah ven. Ampak tale G je pa podn od podna. Pa saj se vendar najprej pregleda, če je utrip. Tudi jaz ti svetujem, da pojdi na urgenco, da ti naredijo še enkrat UZ, da boš vsaj vedela, pri čem si. Pa srečno, držim pesti zate, da se vseeno srečno konča. Drži se. 

_____________________________

Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)

Ja imamo doma že tri punce in tole pikico sva si zelo oba želela in sva se zanjo tudi trudila pol leta ampak kot kaze nama ni bila usojena.Me pa kr dobro boli v preelu trebuha .Joj komaj čakam jutri ,da si bom na tekočem čeprov se zavedam da je verjetno prepozno .Dones težko da bom sploh spala  sploh nisem zaspana zbita sem pa full.

Žal mi je za vse vas, ki ste imele SS  Nea_teja_ tebi pa želim vse najboljše in da bo vse vredu

_____________________________

* CARPE DIEM *
Princeska 05.08.2009

Punce vsem hvala za vzpodbune besede.No upam da mogoče mi bo pa jutri rekla da je vse  ok čepro imam zelo slab občutek.Grem gledat Hausija pol pa nevem zaspana ravno nisem .Prej sem bila na wc ju in je iz mene sla nekaka sluz Joj punce čisto sem fertik celo pop že jokam moj jutri nemore dobit dop.da bi šel z menoj prov groza me je .
Le zakaj se je to zgodilo meni ,kaj sem naredila narobe to se mi mota danes cel pop po glavi.A je mogoče kriv strah ,ko sem se včeraj ustrašila ko je explodirala zarnica in sem odskočila cca. meter stran,a je kriva kava  oz mraz ko sem bila dones z kolegico na njej.Po glavi se mi motajo miljoni vprašanj jaz pa na njih ne  najdem odgovora.Srce me boli ko pomislim da moje pikice mogoče ni več.Saj vem da sem malo tečna in vam najedam ampak  nekomu sem morala povedati kaj me tiši .Moj me cel pop tolaži in crkla ampak jaz se sploh nemorem sprijazniti .

Ta večni zakaj grize vse, ki so kdaj zgubili utrip pod svojim srcem.

Mislim nate!

Še vedno upam na najbolje, to itak sama veš. Jutr me pa le poklič po pregledu in sporoči veselo novico. Še dobr, da sem te poslala v Po, bi bla še bolj v negotovosti.

Počivaj, počivaj, počivaj

Nea_teja je žal izgubila svojo pikico. 

Je šla danes zjutraj na čiščenje.

Žal mi je!

Nea_teja_, drži se! Vrjamem, da bo tud zate kmalu posijal sonček!



Lahko se pridružiš puncam na forumu spontani splav.

Meni je ena kolegica po ss, napisala samo en sms in enako povem jaz tebi, ker mi je to najbolj ostalo v spominu.

Mislimo nate!

Punce hvala na vzpodbudi.Evo prisla domov ob 17. Celo noč je iz mene lilo kot iz škafa in kepe.Zjutraj je bilo pa vse še huje ko sem prišla do zdravnice jo je skor kap ker sem bila tako bleda in me je poslala takoj z rešilcem v Postojno.In kdo je bil zopet v sprejemu isti kot včeraj sam sem mu dala vedt da je dogovor med mojo zdravnico in dr.Likarjem da abrazijo opravi on.Skratka sedaj sem doma ležim in moj me corta.Se beremo ko bom bolj prisebna.Čaw in hvala vsem

nea_teja  zal mi je

Žal mi je. Drži se.

Samo, da si doma.   

Žal mi je za izgubo tvoje .Vem kako je hudo dvakrat doživela isto nesrečo.

LP Mojca

_____________________________

Najin sonček Val, rojen 9 tednov prezgodaj v 31. tednu nosečnosti, velik 39cm in težak 1600g, z obsegom glavice 28,5cm.

Ojej, tudi jaz sem žalostna zaradi tega. Drži se!

_____________________________

Razvajeni otroci vedno kaj zahtevajo, ustvarjalni vedno kaj ušpičijo.

Ojoj..zal mi je. Drzite se

Žal mi je.  Verjetno jim res ni bilo usojeno, da bi prišli na ta svet. Pr me se je sedaj vse umirilo, mal še krvavim, krči so redki. Le še nos. znaki ostajajo, in me kar motijo. Ker je bila to moja prva nosečnost, me je kar strah druge. Tako, da ko bom prišla k sebi, gremo v nove boje. 

Nea_teja_             

No da vas malo pozdravim.Danes sem se pogovarjala o moji bom rekla nesreči kar z nekaj kolegicami z katerimi sem o zadevi lahko kar normalno in brez težav govorila.Druga zgodba pa je ko se pogovarjam z mojim dragim.Danes sem cel dan ležala no počivala kolikor se je dalo.Upam tudi da bm kmalu sposobna tudi kaj več.
Hvala vsem ki me bodrite in mi pošiljate .

Ne vem kak odnos imata s partnerjem, je pa sigurno tudi njemu hudo, le da oni to doživljajo drugače in tudi drugače jim gre " skozi". pri meni je od ss minilo že skoraj 2 leti( 11.11.06) , pa sem še sedaj včasih globoko žalostna. Pred osmimi meseci sem rodila fantka in imam sedaj dva sončka, pa ta mali ne more zamenjat tistega , ki je odšel. še ko sem bla osem mesecev noseča s ta malim , sem včasih ful jokala. Pa hkrati sem bla srečna, da bom kmalu dobila še enga otročka. Mož pa mislim, da je to že dal nekako skozi.

Nea_Teja, žal mi je, da si tudi ti morala čez to. Veš, s temu zakaj se vse ubadamo. Jaz sem hotela čisto do potankosti razčleniti, kaj bi bilo lahko narobe, sem po ss-ju jemala dvakrat antibiotike, prvič zaradi vnetja, drugič zaradi bakterije v nožnici. Pa sem spraševala G, če bi lahko kako ugotovila, če je bilo to krivo, je samo rekla, da lahko je bilo, ni pa nujno in se sploh ni hotela o tem pogovarjati, je rekla, da samo mučim samo sebe, da zdfaj itak je, kar je in da moram iti naprej. Pa tudi pri sebi sem iskala napake. Jaz sem v prvih dveh nosčnostih imela sladkorno, v tretji se pa še nisem pazila kaj preveč, ker se pojavi kasneje, pa sem se potem obtoževala, da bi morala takoj paziti. Pa še druge fore sem imela. Mlajši še ni imel enega leta, ni še hodil in sem ga precej dvigovala in nosila, pa sem se še zaradi tega obtoževala. Ampak zdaj po enem letu je veliko boljše. Nisem pozabila ta moje pikice in je nikoli ne bom, se pa tolažim, da je to zdaj naš angleček in nas varuje.

Pa jaz sem si mislila, da je lažje to preboleti, če že imaš otroke. Pa meni ni bilo. Prvih nekaj dni se sploh nisem mogla ukvarjati z mojima dvema otročkoma, grdo se sliši, kar nekako odveč sta mi bila, jaz sem samo pestovala svojo bolečino in žalost. Ko sem spoznala, kakšno krivico jima delam, da onadva sta tukaj zdaj, za tisto tretjo pikico pa ne morem nič narediti in sem se začela z njima ukvarjati, sem se veliko boljše počutila. Pa glej naprej. Naredi si načrt, kdaj bosta spet poskusila. Jaz sem se najbolj postavila na noge, ko mi je mož rekel: Pa saj veš, da bova imela še enega. Ne vem, po tem dogodku sem kar nekako mislila, kaj pa če ne bo nobenega več in ko mi je mož to rekel, kot eno zagotovilo, sem se pomirila. Za mano so sicer potem prišle še druge stvari, smo imeli lansko leto polno enih smrti in ss-jev zelo v bližini, kar je mene sesulo, tako da sva odložila čas za tretjega otročka. Zdaj bi pa že lahko, pa zaradi mene še čakava, pa zaradi moje službe, ker trenutno res uživam v tem, kar delam in bi rada speljala stvari do konca. Mi je pa misel na še enega otročka v veliko veselje in mi je eno tako lepo pričakovanje.

Nea_Teja, vse dobro in veliko poguma ti želim. Pa kar pridi sem ali na forum o ss-ju pisat stvari, meni je tudi to zelo pomagalo, da sem o tem pisala in govorila. Srečno.

< Sporočilo je popravil čičuča -- 3.10.2008 18:33:23 >