se podpišem. 

In ne razumem kako lahko žaluješ za otrokom, ki si mu zavestno vzela življenje? Ne obsojam te, tvoje je življenje, jaz osebno ne bi tega nikoli naredila.

Gledala sem filmček o splavu, kako otroček prosi mamico naj ne dela splava, ko čuti to že v trebuščku, kako ji obljublja da bo priden, da ji bo dal ponoči spati, da je ne bo brcal,...   potem ko že pride do splava, kako joče in jo sprašuje kaj je te cevka, zakaj gre proti mojim rokicam in nogicam,... prosi jo, sprašuje jo če mar res ne vidi da so to njegove rokice   mene to tako zelo žalosti

ti pa želim vseeno srečo

ok...tukaj zdaj jočem


_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

Zate in upam ,da ti bo čez čas lažje.

Mina-držim pestke zate oz tvojega otročka.

Luša hvala. Vem kaj si prestajala ob svoji Ajši in lahko samo rečem kapo dol... ker  Ajša je lahko samo ponosna na mamico, ki jo ima.
Sama se borim skupaj z otrokom in vso podporo, ki jo imam... težko je, ampak smo srečni. Vsaj zaenkrat ko še niti ne vemo kaj nas ''jutri'' čaka.
LP

Zaznamovana ne vem kje in kako živiš. Odločila si se za to pot in možnosti vrnitve nimaš. Nisi prva in niti ne zadnja. Upam, da imaš ob sebi koga,k iti lahko pomaga in stoji ob strani. Te poljubi in objame. Kje pa imaš mamo? Običajno je mama pravi naslov za tolažbo. Pozna tebe in ve kako težko odločitev si morala sprejeti.

Zaznamovana..

ne veš kako zelo te razumem..ko sem brala tvojo zgodbo mi je bilo tako, kot bi jo napisala jaz. Tudi jaz sem splavila, pri 16-ih. Tisti septemberski dan je bil najhujši v mojem življenju in nikoli ga ne bom pozabila. Tudi jaz sem potem jokala, in jokam 6.11. vsako leto . Ni ga dne, da se nebi spomnila na splav in na otročka ki sem se mu odrekla. Tega si ne bom odpustila nikoli v življenju.


Objem zate