Niti vedeti ne morete, koliko mi to pomeni in na nek način pomaga... Nekako sem iskala dovoljenje za moje žalovanje... da imam tudi jaz to "pravico". To mi ogromno pomeni. Ker do zdaj sem naskrivaj žalovala, kajti mislila sem, da jaz te pravice nimam.
Morda pa le kdo razume, da kljub mojim željam je bila ta pot... nimam niti moči napisat... ker nekako niti nočem verjet, da je bila edina prava ali edina prava rešitev. Morala sem po tej poti. ŽAL!!!

jest te popolnom a razumem, koliko časa pa je od tega? 

_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

V zgodbi sem napisala- 06.02.08.
Nosečnost sem ugotovila 16.01.08.
Zanosila pa 23.12.07.

sama sem naredila splav pri 19h. Bil je napačen fant, napačen čas, joj, kak otrok sem še bila..... Ampak tudi sama nisem iz ordinacija šla s solzami v očeh. Zakaj ne? Ker sem si vzela čas in se tehtno odločila za to potezo. Dala sem na tehtnico vse ZA in PROTI argumente in videla, da enostavno in šans..... Še isti dan sem šla igrati biljard, ker sem vedela, da o tem ne smem razmišljati in da mi ne sme biti žal, ker je bila to takrat edina možnost. Danes imam leto dni staro punčko in nikoli ne razmišljam o tem, da bi imela sedaj moja mala že starejšega bratca ali sestrico, nikoli ne razmišljam kako bi bilo, če ne bi šla delati splava. To pa zato, ker stojim za tem, kar naredim.

Si napisala, da so se ženske smejale, ko so odhajale iz ordinacije. Ne veš, kakšno agonijo so same dajale čez in tudi ljudje različno reagiramo takrat, ko nam je res hudo. Ja, ne boš verjela, eni s smehom, čeprav je razvidno, da gre za močno bolečino.

Zato prosim ne obsojaj žensk, ki niso jokale tako, kot si ti jokala in ker so se za to odločile zavestno.....


Sicer pa, zaradi tega ni konec sveta, enkrat bo to le bled spomin na nekaj, kar je bilo in se je pač moralo zgoditi in raje glej v prihodnost, da take napake ne boš več naredila in da enkrat boš lahko imela otroke, katere boš imela rada in bodo oni imeli tebe radi....... Pa ne razlagaj jim, da si enkrat delala spav, ker se jih to ne tiče....

Odločitev, kakršnakoli je bila, je bila tvoja. Nihče te nima pravice obsojati.  , ko ti je hudo... Verjamem, da ti bo potem lažje.

Zdrži.

Ne me narobe razumet- jaz nimam nobenega pravico obsojat, le razumele nisem do sedaj, ko si zaupala tudi sama svojo zgodbo.
Očitno smo res različni.
Tudi sama sem dajala na tehtnico da ali ne, ampak...kljub temu da je prevagala ta pot, po kateri sedaj hodim, se obsojam.
Verjetno je v reku, da čas celi rane- nekaj resnice, kajti sedaj mi je že malo lažje kot mi je bilo prve tedne, mesece...ampak prav iz tega razloga, se še bolj "sovražim".
Kajti v glavi sem prvo imela- nimam pravice žalovat, sedaj ko pa je malo lažje pa imam v glavi- ne sme ti biti nič lažje.  Ne vem razložit zakaj. Takšna sem, včasih preobčutljiva, preveč čudna, preveč...ma kaj jaz vem... 

Sej ne vem, če je sploh prav, da tu karkoli napišem, ali grem le mimo. Mogoče bi bilo slednje najbolje....a žal ne morem. Ne morem razumet razloga, ki te je pripeljal do tega, da si vzela življenje nečemu, kar je bilo del tebe, kar je rastlo v tebi. Ni na svetu razloga, za to dejanje. Vsaj zame ne. Ko sem prvič bila spolno aktivno, sem že sama v sebi vedela, da ne glede na to, kdaj bi zanosila, na slapv ne bi niti od daleč pomislila. Pa ne glede na to koliko bi bila stara. Če sem dovolj stara za spolnost, sem tudi za vzgajat in imeti otroka. Če bi se to zgodilo pri 18. bi se pač zgodilo. Sedaj, ko imam otroka sem v to še bolj prepričana....vsakič, ko berem o splavih, ga pogledam in ne morem si predstavljati, da bi takemu bitju vzela nekaj, kar mu pripada: življenje!
Žal mi je, ampak ne morem razumet in verjetno se niti ne trudim. Mogoče bom delovala osorno in grobo, ampak taka sem in sem na to tudi ponosna!


_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

A še nekaj.....
Sploh pa se mi zdi, da se lahko marsikateri uporabnici, na teh straneh tvoja zgodba zdi celo malo žaljiva, saj so one izgubile otroke, ki so jih resnično želele in nekatere celo donosile.

Tako, to je vse od mene.....končam!


_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

Veš, sem bila včasih istega mnenja kot ti. Ampak, dajmo že priznat- če se ne znajdeš v isti situaciji, potem o tem ne moreš obsojat. Ne moreš, ker ne veš, ne znaš, kaj se takrat v človekovi glavi dogaja. Lahko predvidevaš, ampak...verjami mi, to je daleč od resnice.
To kar se pa nekaterim uporabnicam dogaja v življenju, pa jaz ne morem vplivat. Nikogar nisem ne napadala, ne nič.
Sem se pa bala tega, da bodo enkateri mnenja kot ti.
IN PRAV IZ TEGA RAZLOGA, RAJE ODSTOPAM IZ TEGA FORUMA.

Zahvalila bi se vsem, ki so prebrali zgodbo- se zamislili na takšen ozi drugačen način. Hvala za vsa mnenja, podpore...
Vsem pa res želim vse dobro in verjamem, da "tam nekdo zgoraj" že ve, zakaj hodi vsak po svoji PRAVI poti.
Srečno.

SE strinjam s tem, kar si napisala. Mogoče še to...to ni razlog, da bi zaradi tega odstopila iz tega foruma.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

zakaj odstopila, si pač povedala svojo zgodbo, nima te nihče pravico obsojat, in verjemni nisi edina ženska na svetu k je to naredila... veš koliko je takih
grozno, ampak pri mladini je vse več tega.. pa doma sploh ne vedo.....


vsak ima pri ssebi poslihtano, če pač tisti trenutek ne gre, ne gre... jest te 100% razumem, ...

Jest te popolnoma razumemin ne beli si glave z odgovori katerih nisi pričakovala (bi jih pa lahko), ker imas gotovo veliko srkbi in zalosti v sebi...

pa srečno


_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

No jaz bom pa tukaj dodala samo to.

Mogoče pa je tvoja zgodba komu odprla oči in se ravno zaradi nje ne bo odločil za tak korak. Drugače pa pravim, da je taka odločitev huda, težka in upam, da me nikoli ne bo doletela. Zato ne obsojam.
In ne vidim razloga, zakaj bi se morala sedaj izpisat Tukaj nas je pač toliko različnih uporabnikov, s toliko različnimi mnenji...... Saj tale post si napisala ravno zaradi tega, da dobiš mnenja ostalih. Tudi, če so nekatera malo bolj "nastrojena" so to pač samio mnenja, ki si jih lahko vzameš k srcu ali pa tudi ne. Izbira je tvoja.

Zaznamovana, najini zgodbi sta podobni, zato te popolnoma razumem kako se počutiš. Če želiš me lahko kontaktiraš na ZS.

Ne bi želela, da je moja zgodba za kogarkoli žaljiva...
Take odzive sem pričakovala.

Tudi tista dekleta/ženske ki stopajo po isti poti kot jaz, menim da trpijo in jočejo. Prav iz tega razloga, ker držijo v sebi, se poskušajo obnašat kot da se to njim ni zgodilo, ker JIH DRUŽBA OBSOJA. Ampak prav ta družba, je kriva zakaj ne hodijo/mo po drugi poti.
Ker če imaš ljubezen, upanje na boljše in si pripravljen potrpet, imaš voljo--- bodimo realni, ti to ne prinese kruha na mizo.
Namesto da se obsoja, je potrebno na tem področju marsikaj spremenit.

Jaz verjamem, da vse, ki so doživele to kar doživljam jaz- razumejo o čem govorim. Pa tudi ostale, vem da razumete, vendar kot je bilo že napisano, nekatere nočejo razumeti. Kar pa NE obsojam.  

Anneda- se ti bom oglasila, ampak ob "pravem trenutku". Hvala

Ljudje smo različni in prav je da smo tudi ponosni sami nase.
Sem strogo proti splavom, vendar če je razlog tehten, se postavim tudi na stran splava... žal.
Ti, ko pogledaš svojega otroka, si ne predstavljaš, da bi mu vzela življenje.
JAZ ko pogledam svojega, pa samo pomislim, koliko operacij in trpljenja bi mu prihranila, ker mojemu otroku niti zdravniki ne znajo pomagat; prepuščen je usodi - pa mu stojimo ob strani, ga imamo radi bolj kot vse na svetu, vendar sem mnenja da bi mu s splavom pomagala (rešila bi ga trpljenja)

če se ne znajdeš v isti situaciji, potem o tem ne moreš obsojat... - citirano od zaznamovane
Punce ne obsojajmo, ker ne vemo, kaj nas jutri čaka...
Samo toliko, čeprav morda ne spada na to temo.

Jaz tebe nisem obsojala, ampak se le povedala svoje gledanje na vse skupaj. Nikjer nisem napisala, da se moraš izpisat itd.

Eno je narediti splav zaradi tega, ker je otrok bolan, ker je NS slaba, drugo pa, ker nimaš faxa končanega.


_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

JA, verjamem da to za nekatere ni razlog - tudi zame ne. In prav zaboli, ko slišim, da nekdo dela splav iz razlogov, ki jih ne razumem oz. ki zame niso dovolj tehtni da bi se odločila za ta podvig.
Amaya morda sem naredila narobe, ker sem citirala ravno tebe glede obsojanja, ampak veliko je punc na RR, ki preveč rade moralizirajo in obsojajo brez pravic za to (tudi sama sem izkusila, kaj pomeni biti deležna obsojanja tu gor- žal)

seveda je, ni vsem z rožcami postlano. bolje splav, kot revček na svetu-že tko jih je dost

obstaja kontracepcija, ali tudi za to ni denarja? Potem pa celibat, če ne gre drugače. Zelo egoistično gledano!


_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

Joj kar dlakemi grejo pokonci,....
Tudi sama sem imela otorka pri 20, pa nikoli nisem pomislila na splav. Nioč mu nisem imela za ponudit, samo očeta in sorodnike. Pa je šlo, končujem faks, delamo vsi, jutri gremo prvič v vrtec,...
vse se da!!!!!!!! In po mojem mnenju ni nikoli primeren čas za družino in otroke, ker imaš vedno kaj za naredit, neke cilje in tam bi te družina samo ovirala. najbolj da se zgodi vse spontano, brez načrtovanja.

_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

Mislim,da iščeš opravičilo zase. Zdej po parih mescih ti je pa hudo. Marsikatera na RR,tako kot Mateja je dala dosti hudega skozi,pa so imele otroka. Ne vem,jaz pa ne vidim nič dobrega in opravičila za tvojega otroka v tvojem "spisu".

< Sporočilo je popravil anajmad -- 1.9.2008 19:20:44 >

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*