Si sploh prebrala, kar sem napisal? Dvomim. Mislim, da si tokrat ti tista, ki se sploh ne trudi razumeti, saj me imaš za bedaka. Sicer ne vem, kaj sem takega napisal, vendar te očitno že moja pojava na tem forumu moti...

Nikjer nisem pisal, da odobravam skakanje pod avto  in podobne...
Moji otroci, brez skrbi, niso v nobeni nevarnosti. Ne dovolim jim početi, kar jih je volja. Vedno pa obstaja več načinov za dosego istega cilja in če je ta cilj dosežen, ne moreš reči, da zahajam v skrajnosti...

Sicer je pa bolje, da živiš v svojem svetu, kjer si najbolj pametna, pa kdaj še udari otroka... verjetno bo to ponotranjil in ti bo še hvaležen...

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

Prav nič me ne moti tvoja pojava tweed, kakor me ne od nikogar drugega. Menim pa, da nimaš nobenih, ampak nobenih izkušenj z zelo hrabrim in vse probajočim otrokom. In da iz tega stališča težko sodiš o tem, kako lahko otroka vodiš, usmerjaš in tako naprej. Imam dva otroka, ki se jima da na tak ali drugačen način vse dopovedat. Včasih je malo težje, pa kaj tudi probata, včasih več probata, ampak to sta dva relativno mirna in enostavna otroka. Pa nisem imela nič zraven, da sta taka ratala, to imata po nekem daljnem predniku najbrž. En je pa mal bolj "zatežen" zaradi hude samosvojosti, neustrašen, vztraja, najbrž po meni, ker sem bila in sem še enaka. In ja, zelo težko je s takimi otroki. Tolk so pametni, po drugi strani pa tolk trapasti, čemu vsemu se ne izpostavljajo. V vsakem primeru je človek do njih v določeni fazi nasilen, ker če ne bi se mu lahko kaj zgodilo. Kaj jemlješ pod nasilje je zelo širok pojem. Ampak ljudje smo tako naštimani. Zakoljemo žival, da lahko jemo, smo nasilni, odrežemo rastlino, da bi lahko jedli, smo nasilni. Da smo se naselili na tem koncu sveta in tu obstali, smo pobili marsikoga, smo nasilni. Če nam kaj ni všeč, se vedemo nasilno. Sprejet je treba nasilneža v nas, da bo dal enkrat že mir. Dokler ga pa zanikamo, ga pa samo spodbujamo, da bo enkrat na plano udaril.

btw, če še nisi prebral, jaz svojih otrok ne tepem, (sploh ne govorimo o tem, govorimo o nasilju) če bi jo pa v afektu, ker bi tekla pod avto res mahnila, si pa ne bi zamerila. Mi je pa zadnjič hči rekla, da bi raje, če bi jo kdaj treščila, kot pa da mora prenašat posledice, ki si jih je skuhala. A veš, obstaja mnogo hujše nasilje v družini (jaz kot otrok nisem bila nikdar tepena, nikdar, pa vendar ti lahko rečem, da sem bila hudo trpinčena s strani ignorance, kar se marsikomu zdi nič huda reč - tudi jaz bi raje, da bi me kdo prtegnu, kot da se je fotr mesece dolgo držal name), če sploh ne govorim o tem, kako hudo nasilje je življenje samo, pomisli samo kako hudo nasilje je doletelo mojo hči, ko je "rila po dreku" in pristala s hudimi krči v bolnici. Vidiš, o tem govorim. O nasilju. Lajf je sam po sebi nasilje. Tako je.