Rada bi samo to povedala. Če se zdravniki trudijo in otrok umre, pač ne moreš nič. Če se ne trudijo in nekdo umre zaradi njihove malomarnosti, bi se pa vsakemu staršu zmešalo.

Anajmad, nihče te ne bo pojedel zaradi tvojega mnenja.....vsak ima pravico do svojega mnenja, ljudje smo različni in mislim, da je prav tako...Saj kot sem že napisala, niti pod razno si ne morem predstavljati bolečine Borovih staršev, sorodnikov....ne znam si predstavljati bolečine vseh staršev, ki so izgubili svoje otroke...ampak boli me to, da vedno vidimo pri ljudeh samo napake......in kar je še najhujše pri vsem tem, da ne znamo odpuščati. Ne zavedamo se, da je življenje lahko zelo kratko.....

_____________________________

http://www.myhero.com/myhero/hero.asp?hero=A_Lepej_LC_GMaribor_SI_2008_ul

anajmad - vsak s svojimi lastnimi izkušnjami piše na ta forum. ne moreš vedeti, kakšna so naša izkustva na podlagi katerih podajamo mnenja. morda pa smo tudi mi že doživeli tako grozne stvari, kot je izguba najbližjih, morda celo otrok. pa vseeno težko apriori rečemo - krivi so zdravniki.
je pa seveda tudi tvoje mnenje dobrodošlo. različno je pa od naših, predvsem zato, ker na nek način te zdravnike poznamo. in ker jim bomo večno hvaležni. enako, kot bodo borovi straši in svojci vedno jezni na njih.
strinjam se, da če je bila res zdravniška napaka, je potrebno, da se stvar razčisti, ampak še vedno mislim, da nihče ni nalašč škodoval. nihče ni rekel - temu otroku pa ne bomo pomagali. težko verjamem, da je bilo res, kot pravijo starši, da so ga sprejeli in naredili - NIČ.
in če bi se, kot so zdravniki v ljubljani napovedovali, bor res zbudil iz kome, bi bila vsa stvar pozabljena. in bi bili starši hvaležni za pomoč. kakršnokoli.
in to je tisto kar mene jezi, da namesto, da bi si dali prostor za žalovanje, ljudje raje kažemo s prstom na krivce in nismo zadovoljni, dokler nekdo ne odgovarja za svoja dejanja. pa čeprav v končni fazi tudi najboljši izid v dani sitaciji ponavadi ne prinese zadoščenja, ki smo ga pričakovali.
in se je z žalostjo in jezo še vedno treba ukvarjat. le da je takrat še težje, ker je minilo že preveč časa in so nam negativna čustva že postala domača...

težko je za vse vpletene. straši se mi grozno smilijo. in upam, da bodo lahko enkrat normalno zaživeli dalje. brez jeze.




_____________________________

Pošlji MALIBORCI (brez presledka!) na 1919 in podari 1 € Društvu za prezgodaj rojene otroke Maribor.
Velja za Si.mobil-ove uporabnike.

Lahko je napisatii ,oz. ne vem mogoče si tudi ti tako doživela,kot praviš neprijetno izkušnjo.
Samo moja izkušnja. V Izolski porodnišnici sem l.2004  v 24.T rodila sina Vida,ki je ob rojstvu zadihal sam in je tehtal skoraj 1 kg. Pediater,ki je bil prisoten ob porodu,mi je dejal,da ga bodo urgentno prepeljali s helikopterjem v LJ. Rodila sem ob 5h zjutraj. Ob 7h,ko so mene peljali v operacijsko,na čiščenje še helikopterja ni bilo od nikoder. Kasneje sem izvedela,da je DR. (imenovala bom to velecenjeno zdravnico Cetin -Lovšin) odpovedala prevoz z izgovorom,češ da bo itrak umrl,ker je toliko prezgodaj rojen. Ob 8h ,ko sem prišla iz operacijske sem vsa v transu vprašala med.sestro,če je moj sin že v LJ in ona mi odgovori,da ga še sploh niso prišli iskat.
Ja,prišli so ga iskat kasneje,ko je ta velecenjena Doktorca prišla ob 8h v službo in je videla,da še moj sin na njeno žalost živi. Poklicala je urgenten rešilec z inkubatorjem iz LJ. Moj sin Vid je bil komaj ob 10.20 v LJ.
No v"samo" teh dveh dneh,kakor je izjavila doktorca me niso spustili k njemu v LJ(ker je porodnišnica plačana za vsak bolnišičen dan ,ki ga porodnica preživi  v porodnišnici-to vem za to ,ker delam na zavarovalnici).
No po dveh dneh(DR. Cetin Lovšin ni imela"jajc",da bi mi sama sporočila),so me iz LJ klicali oz. sem jaz klicala na EINT,da je moj sin Vid umrl ob 1h ponoči,ker so se mu sesedla pljučka,po domače povedano(to sem vprašala kasneje),ker ni bil pravilno oskrbovan v prvih urah življenja.
In kaj storiš v tem primeru Davana????
Greš v LJ ,da poujčkaš svojega mrtvega sina,ker veš da ga nikoli več ne boš.
O dobro razumem Borove starše,zelo dobro.
Moj sin bi živel,če.....
Zdej na žalost obiskujem njegov prerani grob in imam bolečino in seveda tudi bes v sebi in ga bom imela do konca življenja.

< Sporočilo je popravil anajmad -- 30.11.2008 19:59:45 >

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Verjamem, da imate nekatere dobre izkušnje z dotičnimi zdravniki, vendar morate vedeti, da lahko ena sama samcata negativna izkušnja, samo ena katastrofalna napaka oz. šlamparija izbriše vse pozitivno, kar si človek o določenem zdravniku ustvari.
 
Se popolnoma strinjam z anajmad in loncico. anajmad, še vedno se velikokrat spomnim nate, svečko prižigam tudi za tvojega malega  Vida
 
Draga Borova starša, mene tako boli, ko vidim, kako trpita  Ne odnehajta, zdaj pojdita do konca, to se ne sme dogajati!

< Sporočilo je popravil špelin@ -- 30.11.2008 20:21:03 >

Marsikaj v življenju se ne bi smelo dogajati in se zgoditi.....ampak meni je zelo žal dr. Kaničeve, ker je zdravnica na mestu, delu in tem otročkom predana z dušo in telesom, ravno tako kot vsi ostali zdravniki in ne smemo pozabit tudi na izkušene in požrtvovalne sestre tega oddelka...veliko sem na pediatriji v Lj in drage moje forumke.....tudi tam se dogajajo napake.....lahko vam predstavim primer:

  Sestra na pulmološkem oddelku ni znala pripravit kisika za mojo punco......in v tem času, ko sem jaz morala it prijavit Alino za sprejem v bolnišnico, kar je trajalo (hvala bogu) vsega skupaj še ne 5 min je bila moja punca brez kisika, zraven pa tri sestre, ki tega niso ugotovile, čeprav je bila Alina že bolj kot ne siva v obraz....jokala je od sile, slišala sem jo po celem oddelku kako je nemočno kričala......in kaj je bil odgovor na moje vprašanje, kaj se dogaja?  " Ja mama, vaša Alina pa je res strašno navezana na vas, takoj ko ste šli, je začela jokat...." Haalllllllllooooo.......navezana name.....brez kisika pač.....nisem delala scene zaradi tega.....sem si pa mislila svoje.....tako da povsod se dogajajo čudne stvari.....pa še vedno grem z veseljem na peditrajo v Lj in v Mb, ker vem, da kljub  napakam, lepo poskrbijo za mojo punco in so ravno ti ljudje zasluženi za to, da je Alina tak sonček in tako čudovit otrok.....polna življenja.....jaz pa najsrečnejše bitje na tem planetu!!!!

< Sporočilo je popravil biba 78 -- 2.12.2008 14:26:58 >

_____________________________

http://www.myhero.com/myhero/hero.asp?hero=A_Lepej_LC_GMaribor_SI_2008_ul

No ,jst bom pa dodala. Da na pulmološki imam izredno slabe izkušnje in povem ti biba ,če nas še pošljejo še enkrat tja -ne grem. Naša Ula se je tok jokala,samo ko sem šla na WC,da se je skor zadušila. Pa misliš,da je bil kdo zraven. Sam rekl so mi,da se ful dere. Ej,bohpomagi.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Ja, saj meni je to vse znano....jaz ne upam niti na wc ali kaj pojest, ko je Alina budna....govorim za pulmološki oddelek v lj.....kar se pa tiče mb sploh EINT, pa bi si upala za en teden nekam (kar seveda nebi storila ne)  it, ker sestram popolnoma zaupam in so zelo zelo sposobne in kar mi je še najbolj pri srcu je to, da te celo same pošljejo za kakšne pol urce malo ven, na sprehod, na kavo ali pa celo malo v mesto.....česar v lj še nisem doživela.....vem da sem enkrat hotla prespat pri sorodnikih na Vrhniki, da bi se pošteno umila in najedla, pa me je sestra na gastroenterološkem oddelku gledala, kot da sem iz lune priletela, ko sem jo prosla, če bi hotla ona ob 24 h Alino nahranit....ma tisto noč nisem nič spala....komaj sem čakala jutro, da sem hitro oddrvela nazaj v bolnico.....Ampak pohvalila bi pa dr. Praprotnikovo, dr. Homana in dr. Vesela.....vredu zdravniki, vredu ljudje.

_____________________________

http://www.myhero.com/myhero/hero.asp?hero=A_Lepej_LC_GMaribor_SI_2008_ul

Sočustvujem s starši, to je res nepopisna žalost katere upam da nikoli nebom deležna, kot bodoča zdravstvena delavka pa bi rada omenila, da do tega verjetno prihaja tudi zaradi preobremenjenosti, ker si lahko tudi do 12ur na delu (kar je vsaj zame nesprejemljivo!!!) in zato prihaja do napak, še ljudje v pisarnah ne delajo toliko časa skupaj pa imajo veliko manj odgovorno delo, v intenzivnih enotah se pa dela z življenji in komaj čakam dan ko bodo v našem preljubem zdravstvu zaposlili več ljudi in skrajšali delovni čas, ki ga delaš v enem kosu, ker 12ur je nečloveško in normalno je da po toliko urah nisi več maksimalno skoncentriran  res žal mi je za vse, ki delajo te nore urnike, živijo še svoje življenje in vsi od njih pričakujejo popolnost, saj je to edino sprejemljivo, pri odstopanjih gre za življenje.

in ta odnos je ubil človeka ali kako?

anajmad  - še odgovor tebi:
hudo mi je za izkušnjo, ki si jo preživela. res je grozna in srce parajoča.
in lahko tudi razumem tvoj bes, ki ga čutiš do zdravnice. verjamem, da nikoli ne bo minil.

ampak mene pri dotičnem primeru še vedno moti le eno:
vedno se meša odnos zdravnikov do otrokovih staršev in dejanja zdravnikov do otroka.
odnos zdravnikov nas lahko dostikrat zmoti - ker ima vezo z njegovim karakterjem, pa to še zdaleč ne pomeni, da je slab zdravnik.
in tudi obratno - vsi prijazni zdravniki nimajo vedno prav, ne? in ali bi bila zgodba manj grozna, če bi ti zdravniki, ki so zdaj izpostavljeni temu medijskemu linču, ves čas raje sedili in se pogovarjali s starši, kot da so poskušali pomagati otroku?

nihče od nas pa nima natančnih podatkov o tem, kaj se je dogajalo.
in jih nikoli ne bomo imeli.
v javnost je bila pač podana zgodba z vidika staršev in pravzaprav nimamo niti izbire na katero stran se bom postavili. ker ene strani zgodbe sploh ne poznamo.
jaz sem pa pač na nek način vseeno na strani obojnih. starši se mi res smilijo. hudo mi je za njih.
hkrati pa tudi še vedno verjamem, da nihče ni NALAŠČ skodoval temu otroku. Prepričana sem, da so se trudili pomagati.
In mislim, da je zgodba globja od tega, kar je prišlo v javnost, namreč, da so v ljubljani le z glukozo in fiziološko uspeli znižat raven amoniaka.
ampak nisem zdravnica, da bi podajala sodbe.
še najmanj pa upam s prstom pokazati na nekoga in ga obsodit preden si na podlagi dejstev lahko ustvarim bolj popolno zgodbo.

in tudi, če je cela slovenija drugega mnenja, bi jaz svojega otroka, če bi zbolel, takoj peljala na intenzivno v maribor - ker jim popolnoma zaupam.






_____________________________

Pošlji MALIBORCI (brez presledka!) na 1919 in podari 1 € Društvu za prezgodaj rojene otroke Maribor.
Velja za Si.mobil-ove uporabnike.

in tudi, če je cela slovenija drugega mnenja, bi jaz svojega otroka, če bi zbolel, takoj peljala na intenzivno v maribor - ker jim popolnoma zaupam.
 
Davana, se popolnoma strinjam s tabo.........veliko so naredili za naše otročke, zato so spoštovanja vredni....prav tako tudi vsi, ki na takšen ali drugačen način rešujejo življenja...

Sem si pa sama ustvarila čisto svoje mneje o vsej te zgodbi in razumem tako Borove starše, kot imenovane zdravnike.....eden od treh omenjenih zdravnikov ima v mojem srcu prav posebno mesto....ga cenim, spoštujem in mu popolnoma zaupam.....in ga verjetno ne rabim imensko izpostavit, pa določene osebe takoj vedo, o kom pišem...a ne Davana?






_____________________________

http://www.myhero.com/myhero/hero.asp?hero=A_Lepej_LC_GMaribor_SI_2008_ul

kaj se meni samo zdi, ali je včeraj iz te strani izginilo enih par postov?
in kdo lahko kar tako zbriše tudi moje poste???
zdaj pa zgleda, kot da se sama s sabo pogovarjam


biba78 - itak da vem o kom govoriš. in delim tvoje mnenje.

< Sporočilo je popravil Davana -- 7.12.2008 9:41:41 >

_____________________________

Pošlji MALIBORCI (brez presledka!) na 1919 in podari 1 € Društvu za prezgodaj rojene otroke Maribor.
Velja za Si.mobil-ove uporabnike.

Davana, po moje so bili moderatorji na delu.

Občutljiva tema....

Sploh ne bom nič komentirala, ker bo itaq zbrisano.
Se pa lahko samo podpišem pod tvoje poste, tudi tiste izbrisane.

Lep pozdrav!

Biba 78 jaz tudi vem o kom govoriš .
Jaz sem tudi bila zelo zadovoljna z Mariborsko intenzivno, naša dva mala sta rojena v 32. tednu. Eden od dvojčkov je bil na EINT dva meseca, eden pa 4,5 mesecev, dal je skozi 4 operacije... Čez zdravnike nimam kaj rečti, dr. Kaničeva je bila parkrat pri našem malem, zelo lepo nam je razložila kaj vse nas čaka, kako bo potekala drenaža, zakaj je prišlo do tega, zakaj jo rabi.... Skratka zelo se nam je posvetila, ni pa bila naša sobna zdravnica.

Naš mali bo imel drugo leto, ali pa čez leto in pol spet operacijo in spet bomo na EINT v MB, večkrat ko imamo kakšen pregled se gremo pokazat in nimam kaj rečti do nas so se vedno dobro obnašali. Je pa res da ima vsak človek slab dan....

prebiranje vaših postov me je spodbudilo, da povem še svojo izkušnjo z EINT MB. Najprej naj poudarim, da so bili zdravniki in sestre vsi po vrsti enkratni in da nimam kaj reči glede njihovega strokovnega dela. Sem pa v slabih treh tednih bivanja na EINT marsikaj videla, kar mi je dalo misiliti o našem zdravstvenem sistemu in organizaciji dela na EINT. Najprej sem na EINT pediatrije imela le enega sina (dvojčka), ki je bil po rojstvu intubiran zaradi dihalne stiske, po 9 dneh pa premeščen v EINT porodnišnice. Premeščen je bil predčasno, predno so bili znani vsi njegovi izvidi, in to zaradi pomanjkanja prostora na EINT pediatrije. 11. dan so mi namesto napovedanega prihoda sina k meni v sobo, prišli razložiti, da je sin okužen z bolnišnično bakterijo (seratia, s to bakterijo je bil namreč okužen sinov respirator), zakar je pravno-formalno kriva Pediatrija, posledice okužbe pa da so lahko različne, od zastrupitve krvi, pljučnice, itd.. 4 dni kasneje se je potrdil tudi sum, da se je z bakterijo okužil tudi drugi sin, ki je bil na EINT porodnišnice. Prenašalka sem bila pa verjetno jaz, saj sem oba skušala dojiti in se seveda obeh dotikala. Tako smo na pediatriji pristali vsi trije, in to na oddelku s kontaktno izolacijo, saj je bilo poleg nas še nekaj otrok okuženih s to bakterijo. Ta drugi sin je bil na pediatrijo premeščen v petek popoldne in do torka zjutraj nismo imeli svojega sobnega zdravnika, saj je bil to ravno čas novoletnih praznikov in so temu primerno bili zdravniki tudi prisotni. To, da si brez sobnega zdravnika pomeni, da se vsi dežurni zdravniki izgovarjajo nanj in ti lepo razložijo, da  ti bo kaj več o zdravstvenem stanju tvojih otrok povedal sobni zdravnik, ko bo dodeljen (meni osebno se zdi nedopustno, da med prazniki vlada na EINT 'praznično' vzdušje, saj pač bolezen ne pozna praznikov in prostih dnevov). Kot povedano smo bili hospitalizirani na t.i. 'nečistem oddelku', v katerem je veljal poseben režim (maske, halje, razkuževanje - ta režim je bil v primerjavi z režimom, ki so ga imeli v zvezi s to bakterijo v LJ prav smešen) in smo zato imeli tudi svoje 'nečiste sestre'. Le-teh pa je bilo vedno manj, saj je druga čista stran oddelka bila iz dneva v dan bolj polna, tako da smo na koncu imeli 2 sestri čez dan in 1 ponoči. Te (sicer vse po vrsti zlate sestre, za vedno jim bom hvaležna, ker so tako lepo skrbele za moja otroka in za nešeteto nasvetov in prijaznih besed) so morale skrbeti za kar 6 otrok, od tega je en otrok zaradi svojega specifičnega zdravstvenega stanja potreboval prisotnost sestre non stop, le zase. in te uboge naše sestre so se morale pošteno nagarati, da so zrihtale vse otroke, tista ki je bila nočna, pa itak ni imela druge izbire kot da je hranila otroke (vsaj tiste v naši sobi) po sondi, čeprav so vsi otroci v naši sobi čez dan se lepo dojili oz. jedli po steklenički. Razumem, da ena sestra ne more biti naenkrat v treh sobah, ko se hkrati prebudi 6 lačnih otrok in si je pač potrebno delo poenostaviti, zato jih ne obsojam. Preobremenjenost sester se je včasih kazala tudi v tem, da so pozabile v naši sobi kakšnemu od otrok prižgati baby sense, tako da sem bila s tem vesčas obremenjena in hodila kontrolirat moje in sosedove otroke, ali je baby sense vključen. Pa tudi kakšen korak posebenga režima je bil včasih izpuščen. Verjetno se je tudi bakterija naselila in razmnožila na oddelku zaradi preobremenjenosti vseh, ki si pač včasih morajo poenostaviti zadeve, da jih sploh lahko speljejo. Nam na srečo bakterija ni naredila nič hudega, vem da je bilo pred nami okuženih kar nekaj otrok, med njimi tudi taki, ki so zaradi bakterije dobili  tudi sepso. Nikjer na forumih nisem zasledila, da bi se katera mamica, ki je imela takšno izkušnjo sploh spovedala. Res je, da ko prideš s svojim otrokom domov in da ko vidiš, da je z njim vse v redu, pozabiš na vse hudo, vendar če bomo vsi molčali, potem se ne bo nikoli nič spremenilo.
Za na konec bi želela omeniti še to, da je EINT na pediatriji totalno neprijazna staršem oz. mamicam v primerjavi z EINT v porodnišnici. Pa ne zaradi osebja, ki so kot sem že večkrat omenila, vse zelo krasne osebe, amapk zaradi sistema. Ni blazin za dojenje, ni kengurujčkanja kot ga poznajo v Ljubljani, urnik obrokov za mamice sovpada z urnikov hranjenja otrok, kar pomeni, da ješ tudi po uro in več ohlajeno, postano in neužitno hrano. Očetje so strogo prepovedani v sobah za mamice, tudi če je mamica sama v njej. Edina tolažba je ta, da si tam zaradi svojih otrok in sebe porineš v drugi plan. Tudi če kdaj boli, ti pa moraš biti, kot pravijo zdravniki in sestre, vedno dobre volje, pozitiven, saj otročki vse čutijo in zaznajo...

Sočustvujem z Borovimi starši, predstavljam si, kako so se počutili na tistem strašnem zelenem hodniku...

LP, naj se vam pridružim tudi jaz, moja dojenčica je še vedno v LJ, že 4. mesece in malo čez,rojena 24t, 540g, 29 cm. Opazila sem, da ste omenili sepso, ja tudi moja punčka jo je preživela, kot je preživela CMV, še vedno ima tudi tromb v aorti, ki je pritrjen na steno, a v LJ je predvsem zaradi svojih pljučk, nekaj dni sedaj priklopljena na ventilacijski aparat, ne CPAP, ta trenutek ne znam napisati, dobiva pomirjevala, da spi in se ne napenja, ter ne vleče cevke, ki je napeljana  v nos naravnost v pljuča.  DR. je rekel, da bo poskusil še enkrat s CPAP-om, če bo šlo, če ne bo dobila tubus v grlo, ker je že toliko stara. Pa se malo zamislite, kako naj bi naredila štalo zaradi sepse, če je poleg vsega še toliko dejavnikov, ki ogrožajo mojo pikico. Sedaj samo pljuča, na srečo...V bistvu, pa brez vsega tega osebja ne bi imela te priložnosti in teh mesecev, biti ob svoji pikici. Je pa tudi zelo znan podatek, da skoraj vsak in ne vsak drugi, skoraj vsak nedonošenček, ki so dolgo na EINT, preboli oz. se okuži s to nevarno bakterijo. Čeprav smo skoraj že šli domov pred mesecem dni, se stanje kaj hitro obrne. Mislim pa , da će tudi narediš štalo, nič ne rešiš. Kot ne moremo vplivati na marsikateri dejavnik.
IZREDNO PA SOČUSTVUJEM Z VSEMI, sploh z Borovimi starši in enako z Vidovimi, pa še mnogimi.
Nato pa se vprašam, ali moje sočustvovanje sploh pomaga tem staršem ob tej neizmerni izgubi? Verjetno NE- nič manj jim ni lahko, le vedo, da smo nekateri še ljudje.
Če tudi bi naredila štalo saradi sepse, jaz ne bi kaj dosegla, mogoče moje trenutno olajšanje, vse ostalo se ne bi spremenilo. Povem vam, veliko je tudi odvisno od naših borcev.
So stvari, ki jih enostavno ni mogoče spremeniti. Žal je tako
Seveda pa je to samo moje skromno mnenje.



_____________________________

24.teden
Pikica, ki se je rodila 110 dni prezgodaj

Na splošno me reklame ne motijo preveč, ampak a se ti ne zdi neokusno na tej temi smetit?

Razumem starše, ki so izgubili otroke zaradi zdravniške napake in mislim, da bi morali odgovarjat zanje, ne pa da se jim zdi to, da 2 meseca ne smejo delat, čisto preveč. To mene moti - če zdravnik nima vesti. IN mislim, da je imel hudo prav tisti ravno tako zelo cenjeni zdravnik, ki je povedal, da bi morala zbornica take primere strožje sankcionirat, saj sicer javnost misli, da naši zdravniki otrokom res ne bi znali pomagat in izgubljamo zaupanje vanje, kar je za oboje zelo slabo.

Če zdravnik prizna svojo napako, mu jo veliko lažje odpustiš. Se mi je že večkrat zgodilo, na srečo na na tako grozen način, vendar mislim, da je ključno to, da človek sprejme odgovornost. Zelo olajša ljudem žalovanje in to je tudi njihovo delo!

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/