Pri navajanju na vrtec se meni zdi isto. Če ga predolgo zraven vahtaš in gledaš, kaj se mu godi, pa še ves prestrašen zraven, kako mu bo grozno, mu bo vsak dan bolj grozno te spustit. Otroci so mnogo bolj prilagodljivi, kot se nam zdi. Vsak dan, ko ga dlje uvajaš, se mu zdi,da je nevarnost večja. Jaz sem svoje otroke uvajala se mi zdi da največ dva dni, oz. mogoče sem še koga tretji dan prišla iskat prej. Vsi so socializirani, noben ni imel nobenih travm.

Pri nas pa je tako, da je dobre 3 m odkar smo šele  začeli brez pleničke lulat v kahlico ali pa zdaj ko je vroče zalivat rožice,... kar se pa tiče kakanja, je pa problem, ker ga je strah se pokakat v kahlico. Zakaj ne vem? Ponoči pa ima še vedno pleničko, ker ni suh!! Upam, da bomo letos rešli s kakanjem. Vzgojiteljica je rekla, da je največji problem kakanje pri otrocih... do 4 let!

Odloci se najprej ti v glavi, da zdaj je pa dovolj stara. Jaz sem tako naredila, po nekaj predhodnih neuspesnih poskusnih poskusanjih...  v stilu probajmo, mogoce pa bo, pa ni nic bilo. Ko sem se jaz odlocila, da je dovolj, je tudi ona tako vzela in se od takrat se ni polulala v plenico cez dan.

Ah Gina. Na forumu se je težko menit v detajle, ker se nekatere stvari lahko drugače berejo ali pa se človek obesi (ne zanalašč) na napačen stavek. Drugače čisto nepomemben.

Zase lahko povem, da se še nisem odločila (jeseni bo star 3 leta). Zaradi praktičnosti. Začeli bomo pa julija, ko bomo imeli več časa. takrat mu bomo vzeli plenice in bo. Zdaj pa že kdaj gre na stranišče - po svoji želji ker vidi druge, mene..., včasih je brez plenice.Še zmeraj je pleničar in ga ne odvajam.

Drugače pa se mi zato res ne zdi vredno sekirat. Ko je človek star 30 let ga noben ne vpraša kdaj je bil brez plenice.

Zoprnosti in grozote v življenju. Ja polno jih bo tudi brez tega. Da bi se zaradi tega utrdil. To pa ne vem. To je samo moje mnenje in ne trdim, da je katero drugo napačno vsak zase ve in za svojega otroka.

Tisto s pijanci je pa slaba primerjava. Ker edino pri tem se strinjam s šok terapijo. Kakor mi je Rugelj bil smotan je imal pri pijancih prav zaradi tega uspeh. .

Kar je napisala ZARA glede problemov pri zadrževanju blata: tudi mene je vzgojiteljica opozorila na to, da se lahko pojavi problem če se zadeve neprimerno lotiš. Obe s pediatrinjo pa sta mi zatrdili, da do tretjega leta (ali pa še malo kasneje) sploh ni nobene frke zaradi plenic. Obe sta stari čez 50 let tako, da izkušnje imata.

Ne vem, jaz sem glede tega drugače misleča kot je trenutni trend. Se mi zdi, da pustimo otroke dlje v plenicah zaradi starčev, ker je tako bolj enostavno in je "nepripravljenost" otroka samo praktičen izgovor.

Jaz ga ne bom odvadila. Pijanec mora imeti v zavesti toliko, da ve zakaj bo nehal piti. Sama sem mu lahko samo v pomoč. Enako je pri pleničkah. Otrok mora imeti v zavesti, da ga tišči lulat ali kakat, jaz mu lahko pri tem samo pomagam, da ga opominjam in sprašujem, če ga tišči, ter ga odpeljem na WC.

In če moj otrok nima v zavesti niti, da bi rekel "Lulal SEM", kaj šele, da bi rekel "Lulal BOM"....potem ne morem narediti nič. Verjmemi, da ga sprašujemo, motiviramo...kar vsi v družini, pa ni nič.

Ima pa moj ta mlajši vsaj v zavesti, da povezuje pleničko in lulanje/kakanje. TUdi pediatrinja mi je rekla, da stanje ni alarmantno. ENi pač prej dozorijo, drugi kasneje. Pa naj gre za pleničko, hojo, govor in ostale stvari.

In res...sem najbrž prej med tistimi, ki se drži pravil in ne popušča..do nekih meja. Kakor jaz postavljam meje otrokoma, opažam, da tudi oni meni postavijo meje, ki jih moram spoštovati. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da me lahko "nategneta" za vsako malenkost. 

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Tole je pa res krasna primerjava .

Ja, pri dolocenih stvareh, ki se ticejo njegovega telesa, odloca.
Odloca o tem, kdaj bo jedel, ko je majhen.
Odloca o tem, koliko bo pojedel.
Odloca tudi o tem, da kaksen dan sploh ne bo jedel in da bo kaksen drugi dan pojedel pizzo in pol.

Odloca tudi o svojem odvajanju, kot svoji telesni (in tudi intimni) potrebi. Zamisli si, da ti recemo, da zdaj pa lulaj v plenico....ker je to pac bolje in zdravju in letom popolnoma primerno (pa recimo, da si ze penzic... ), ko si navajena na stranisce...vprasaj malo ljudi, kako jim je neprijetno (ce sem blaga)...ali pa tistim, ki jim zaradi zdravja nastimajo vrecko...tudi to je del intime in jaz verjamem, da si je nekateri otroci ne "pustijo vzeti" zlahka. Eni hitreje, drugi pac ne. Neko dramo zganjat okrog tega se mi zdi...kaj pa vem, brezveze, ce drugega ne.

samo ne obupat. sem tudi jaz mislila, da bomo v plenicah do osnovne šole. pa je 14 dni nazaj prišlo dobesedno, da je nehala takoj.  malo sem jo stimulirala z besedami, da se ne bo mogla kopat doma v bazenu, ker ima plenice in bo morala samo od zunaj gledati, kako mi čofamo po vidi. pa je rekla, da se ji zdi da bi morala it takoj na kahlico. in od tistega trenutka dalje je suha. tudi ponoči. saj bo, nič obupat, očitno morajo res začutiti, kdaj bo konec plenic. baje tisti ki so kasnejši, so takoj čisto suhi. tudi pri nas je tako. saj bo.

Jaz mislim tako - vse ob svojem času...

Naša ni hotela kahlice niti pogledat dokler ni nekega dne samo rekla, mami lulat (stara je bila 2 l in 4m) in to je bilo to. Suha podnevi in ponoči. Je pa res, da je to, da ima otrok plenico bolj komot in da ravno zaradi tega veliko staršev zamudi tisti pravi trenutek za odvajanje...

Silit otroka je pa čisto brezveze.


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Pri nas je bila pa to ena najlažjih stvari doslej, pa me je bilo odvajanja od plenic grozno strah, saj sem poslušala takšne zgodbice kot je tale zgoraj. Sem mislila, da bo blazno naporno, da mesec dni ne bomo mogli od doma in podobno.

Je pa res, da sem počakala na pravi trenutek. Prvič smo probali brez pleničke malo pred drugim letom, potem spet čez 3 mesece in vedno brez uspeha. Večkrat sem ga vprašala, če gre lulat, je rekel ne, čez 10 sekund je bil moker. Smo sedeli na kahlici, na WC-ju, čakali na lužico in se ni nič zgodilo, čez pol minute je bil moker.

Potem smo probali ponovno pri dveh letih in pol in je bil v enem dnevu brez plenice. Vse sem delala popolnoma enako kot prej - mu razložila, kako odrasli gremo na WC, kako nosimo gatke namesto pleničk, kako nastane lužica, kako nastane klobasa.

Samo na "klik" v njegovi glavi smo morali počakati, potem je pa šlo kot po maslu.

In od takrat naprej te ni nikdar v trgovini skrbelo, da se bo polulal, niti en teden, niti te ni skrbelo v avtu, niti nikjer sploh niti eno sekundo? Ma daj no mir, ne verjamem ti, ker tolk siguren pa ni noben otrok, tolk perfekten, da se ne bi niti enkrat samkrat več polulal od prvega dne odvajanja ali pa, če bolj rečem, da ga ne bi prijelo na mestu, ki ni idealno, ko moraš vse iz rok spustit in laufat z njim ven na travco. In ja, tudi moji so bili taki, da so relativno hitro uštekali. Pri ta velikem pa je bila situacija taka, kot pri vas, samo takrat sem bila tolk trapasta, da sem menila, da je moj ta velik rezultat moje vzgoje - in da vsi otroci lahko funkcionirajo po tem enostavnem modelu. Ha, ha, kolk sem bila trapasta. In ja, tudi pri njem me je skrbelo,da se bi polulal. So pa vsi trije seveda lulali takrat, ko jim je pasalo, se pravi včasih v kakih čudnih okoliščinah- pustiti sem morala voziček sredi trgovine in iskati wc, pa podobne fore in ja, meni je to naporno. Težko verjamem,d a je tvoj lulal samo takrat, ko je tebi pasalo. Zdaj je seveda mnogo bolj luštno, ko mu rečeš naj malo potrpi, pa potrpi - ni primerjave.

Točno to govorim že ves čas. Brez veze se je sekirat. In točno to govorim, ko se odločiš, je otrok brez plenic. Če se ne odločiš, pa tudi ok, frke prav zares ni.




Poglej, jaz ne mislim, da si ti taka, da otroku vse pustiš, samo zdi se mi, da pač poante nisi razumela. Otroku v zavest lulanje in kakanje večinoma vzpostaviš ti. Nekaterim otrokom prigovarjanje pomaga, nekaterim pa ne, ker nimajo namena dati to v zavest. Ne da ne bi bili sposobni - nimajo namena, ker jih ne briga. Spraševanje je še bolj nesmiselno, če tretjič ne pomaga, ne bo niti stotič, čist zihr. Torej moraš najti boljši sistem, ki mu bo šel bolj na jetra, kot spraševanje ali prigovarjanje. Razen seveda, če otrok v resnici ni zrel, kar je možno - vendar zihr ne v taki meri, kot dandanašnji matere to pripovedujejo - saj moderni otroci sigurno niso 1000% bolj trapasti ali nesposobni, kot smo bili mi, pa nas je velika večina že zelo zgodaj bila suhih.

POsluši, mič, saj si zlo fejst punca, ampak včasih res ne razumeš poante, še rajši pa kr neki v tri dni potem kontriraš vsakemu, ki ti gre že apriori na jetra. Kdo zganja dramo? Napisala sem v prvem postu, da je meni čist vseeno, do kdaj ima kdo plenico in da čist razumem, če se staršem ne da. Meni je glih tako čist brez veze karkoli sploh v tej smeri razpravljat. Ne verjamem pa, da je otrok pri treh letih nesposoben v tej smeri, se pravi nesposoben kontrolirat, kdaj gre lulat. Enostavno ne verjamem, razen za 10% otrok, ki imajo opravičljiv razlog - to pa verjamem, da obstajajo, samo ne tako veliko njih. Izgovori na otroke, kadar gre za take velike množice, ki jih poneumljamo, delamo manj sposoben, kot so, se mi zdijo za lase privlečeni.

Sicer pa - o telesnih potrebah, me drugim tudi o lulanju in kakanju ne odločamo mi sami, niti odrasli niti otroci zavestno, ampak naši čist prirojeni odzivi, ko telo dela mimo nas, po čisto svojem avtomatizmu in potrebah, mimo naše zavesti sproži biološke potrebe. Tudi to, koliko bomo jedli, je stvar enakih potreb, ki pa jih reklame in zahtevanje, da moramo jesti manj, naredijo kontra privlačne in jih posledično ljudje ozavestijo in ne spoštujejo, ker ne zaupajo telesu, ampak menijo, da mora biti to stvar možganov - evo to pa je slabo, zelo slabo. In ja, starš lahko odloča, da bo otrok jedel pri mizi, kakor tudi, da bo kakal na wc-ju. Tukaj mu ne določaš kdaj naj je in kaka in koliko naj je in kaka, ampak samo kje naj je in kaka. O tem pa imaš pravico odločat zaradi družbenih norm. In družbene norme niso nastale zato, ker se je nekdo hecal z nami, ko ni imel drugega za delat, ampak ker je to ok in dobro za družbo kot celoto in posledično za posameznika.

Itak da ne razumem, vsaj v pol primerih ne.... . A mogoce ti?

Kdo zganja dramo? Po napisanem sodec marsikdo.

Do 5.leta ima otrok čas, da uravnava svoje biološke potrebe, tako da imate še dovolj časa!  Je pa dejansko nekaj pogojena z geni. Če je recimo kateri starš imel težave z odvajanjem jih lahko ima tudi njegov otrok. In to je čisto fiziološko pogojeno. Nima veze s klikom. Pri otrocih, ki dolgo mokrijo tega klika namreč enostavno ni. Je celo neko bolezensko stanje, ki se ga da kontrolirati oz. obvladati z zdravili. POznam otroke, ki so že v OŠ pa še imajo ponoči plenice.
Sicer pa odvajanje zahteva ogromno živcev. Govorim za tiste, ki se trudijo in želijo pomagat. Tako da ni pravila. Eni prej, drugi kasneje.
Ginin nasvet je pravzaprav dober, včasih se pač starš odloči namesto otroka. Ni pa to nujno najboljša rešitev. Nabolj zato, ker morda čas ni pravi. Otrok ni pripravljen. In dokazano ima več fantov težave pri odvajanju kot delikice.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Dobra finta . Kako se jaz nisem tega spomnila? Ker moj metuljček je tudi nor na čokoladno mleko.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Zdaj ko bo toplo ga pusti nagega ali pa samo hlačke gor. Da bo ugotovil kaj se dogaja. In bo povezal občutek s tem, da nekaj priteče iz njega. Pa ne ga kregat in silit, ker bo kontra učinek.

Nam je tudi pomagala pravljica, kako se medvedek uči v kahlico lulat, smo si kar zmislili, ter opisali potek, kako lula, pa se včasih nesreča zgodi in to nič hudega itd.

Drugače pa ga ne silit, bo že, ne bo šel s plenico v šolo. Nekateri nato čez noč opustijo plenico in to podnevi in ponoči.

jaz sem tudi čakala na poletje, se mi zdi da je poleti lažje učit odvajanja.


_____________________________

Gremo veselo.

Ja, nalin, naš najmlajši, ta najbolj počasen, je tudi skoraj en cel teden se mi zdi bil ves polulan, ta osmi dan je pa zakapiral. Vedno je tako, da moraš biti bolj trmast kot otrok. Razen kadar gre res za tehtne in opravičljive vzroke. Tisto o elektriki še vedno drži. Če bi ga vsakič, ko bi se polulal, stresla elektrika, bi povprečen, sposoben in zdrav otrok že zdavnaj nehal met plenico. Samo ti nisi našla še prave elektrike, bolje rečeno, nisi bila dovolj vztrajna. Kaj pa je en teden? Izvzemam tiste, ki res ne morejo nehat lulat zaradi zdravstvenih vzrokov. Tudi taki obstajajo.

Aja, če nekdo lula do 15. leta, mora pa imeti res ornk razlog, a veš. Pa ne tak, da so ga en teden poskušali odvajat s tem, da so ga preoblačili, če se je polulal, tako da na to se ni treba zgovarjat, ampak so ga morali že kaj mlatit ali kaznovat zelo hudo. In jaz ne govorim niti o neprijaznosti zraven odvajanja, niti o kaznovanju, niti slabi volji, ....zgolj in samo o vztrajnosti mater (očetov), pri tem, da nočejo več pleničke, pri preoblačenju in odločnem hotenju samostojnosti, zgolj o tem, pa starši dandanašnji niso vztrajni, ker niti nimajo vzroka (če bi ga ti preoblačila tako, kot si ga tisti teden celih nekaj let skupaj, grem stavit, da bi bil ta hip že suh, ker tega ne bi mogla prenašat, poglej, že en sam teden te je čisto dotolkel), niti nimajo motiva, niti nimajo časa, otroci se jim smilijo zraven, ko take neumnosti berejo, kako se mora sam odločit, pa kako bo drugače psihično trpel (matr, jaz tudi trpim, ko moram držat do stranišča) pa še volje nimajo ob hudem tempu in pomanjkanju volje za take reči, se tolažijo, saj že bo, saj je še čas, ni še pripravljen....ne me no..... Ni res. Za 90% otrok je to en sam samcat izgovor... ker mame še niso pripravljene vztrajat in še manj - zahtevat - slednjega sploh ne znajo, ker menijo, da je to zanič za njihove otroka, da bo imel psihične posledice, če bodo od njega sploh kaj zahtevale. Vse jih morajo samo prosit pa v rokavicah..... Eh, saj ne bom več razlagala. Preprosto se ne strinjam s tem, da se otroke poneumlja. Se pa strinjam s tem, da so lahko otroci mokri in pleničarji tako dolgo, dokler starši nimajo volje. To pa je meni upravičljiv razlog. Hudi časi so. Ni lahko živet v tem ubijalskem tempu. Ta razlog čist komot razumem.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]