Resnično se zahvaljujem vsem, da ste mi priskočile na pomoč, z nasveti, svojim stališčem in vzpodbudnimi besedami. Včasih se ljudje znajdemo v situaciji, ko enostavno ne zmoremo več sami objektivno gledati na stvari in takrat je še kako dobrodošlo, če se lahko z nekom popolnoma nepristransko pogovoriš in pogledaš zadeve tako s čustvene plati(želje po otročku),kot tudi kakšno življenje lahko otroku nudiš.Ali je roditi otroka zaradi želje po otroku sebično dejanje za zadovoljitev lastne želje? Ali je bolj fer ne roditi otroka, ker veš, da mu ne moreš dati vsega, kar malo bitje potrebuje(poleg tvoje lastne ljubezni seveda)? S takšnimi zadevami se ša vedno obremenjujem. Jaz upam, da bom sprejela pravo odločitev, kakršnakoli že bo. Je pa res, da jo moram sprejeti HITRO!!

Vsem srečnim mamicam se še enkrat iz srca zahvaljujem. Zelim vam veliko radosti ob Vaših najdragocenejših:duda:...upam, da bom nekega dne začutila srečo, ko držiš v naročju malo bitjece.:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:

Jaz se ne bi odločila za splav. Bila sem ravno tako noseča in je hotel splav, pa sem ga šla delat. Bila sva skupaj še pet let, a je odšel pred mesecem dni ko se mu je rodil sin, katerega nisem šla splavit in ga tudi ne bi šla,ker je moja velika sreča. Z moškim si lahko deset let pa te lahko zapusti na dan otrokovega rojstva. Nikjer ni nobene garancije.Glej nase in na svoje želje in čustva.

Pika10, prav si se odločila:bravo: Želim ti vse najlepše in veliko sreče, zdravja in cartanja s sinčkom:)

LP