Mi živimo v svojem stanovanju.

Moji in njegovi živijo v velikih hišah, kjer bi lahko imela svoje stanovanje, pa sva se odločila, da greva raje na svoje - zamenjala sva tudi mesto 6 km stran.

Živiva v svojem stanovanju in sem zelo zadovoljna, da nas pridejo starši pogledat le občasno, mi pa njih dvakrat na teden.

Mi trije pa živimo pri njegovih starših v spodnjem nadstropju. Imamo vse ločeno razen prehod skozi hodnik, kjer pa so vrata a ravno tako ni nikoli miru. Če bi še enkrat se odločala bi raje šla v stanovanje s 40kvadrati kot pa tukaj kjer smo. Sicer sva si vse sama uredila brez pomoči dobila sva le gole stene in moji starši so nama dali za pol kuhinje. Stroške si delimo vse na pol oz. vsak mesec dobiva midva še kakšno položnico več, ker imava pač večji dohodek. Moj dragi je zelo potrpežljiv in je tiho in vse naredi kar rečejo. Res pa je, da je on cel dan od doma pride šele ob šestih oz. sedmih in da sem jaz tista, ki moram cel dan poslušat njegovo mamo. Odkar imava Lukca pa je še slabše -samo vtikanje, učenje, in stokanje,...Sicer nekaj sanjava o lastni hiški a sploh ne vem kako? Moji starši so mi obljubili, da mi kupijo parcelo, če bratu pustim hišo na 4000kvadratih, kjer oni sedaj živijo. Brez pomisleka sem pristala a ne vem kako bi potem šla naprej. Sicer, da krediti in nekaj prišparanega ampak kako priti do 15-20miljonov, ki danes stane hiša? samo da je volja in želja no...te pa ne zmanjka. Upam in sanjam...9nebesa

Midva sva na svojem čeprav so moji starši ponujali da bi živela pri nas doma. Ampak je tako: jaz ne bi želela živeti blizu tašče(čeprav se čisto štekam z njo) in po tem sklepam da tudi moj ne bi želel živeti blizu svoje tašče. Je pa eno pravilo....tašče in mame naj bodo tako daleč da ne morejo v copatih na obisk....no najini starši potrebujejo škornje če čjo danes pridt na obisk.:)-:)- Tolk snega, pa še kar pada...:)- Živiva pa v eni starejši malo obnovljeni hiši...zraven pa nova stoji...pa ji še mal velik manjka za vselit se. Ampak bo že...