sicer pa je le za občasno uporabo bolje vzet kak apaurin ali persen, kot pa helex. 

_____________________________

Nekoč sem sanjala,.... zdaj živim svoje sanje <3

Tudi meni je zdravnica predpisala Helex, ko sem bila v podobni situaciji.
Naj povem da občutka da karkoli pomaga nisem imela, ampak verjetno je že moralo. Zjutraj ko sem se zbudila sem ponavadi najprej v jok padla, potem sem vzela en Helex in v službi nekako preživela (bolelo je nisem pa jokala) in zvečer ko sem prišla domov se je zopet ulilo iz mene, bolelo... ampak zvečer ga ponavadi nisem vzela, ne vem nekako mi je pasalo da sem se lahko zjokala in iz sebe zlila bolečino. No jemala sem ga pa malo več kot en teden, zdi sem da čez najhujše mi je pomagal... (nisem se pa počutila ne zadeto, ne otopelo, le nekam nenormalno veliko volje sem imela v službi do dela).

Seveda mi je še sedaj velikokrat hudo ampak ne posegam več po njemu (ga šparam za hude cajte ...)...


Ne vem no, mislim pa da če jemleš kakoršno koli pomirjevalo moraš najprej s sabo stvari razčistiti...Po mojem mnenju se pomirjeval ne je zato da nebi bolelo, ampak samo kot pomoč v tistih najhujših trenutkih....

Ko sem jih jemala je mojega zelo skrbelo kam to vodi, sumim da mi ni verjel, da imam vse pod kontrolo in je bilo to samo zato, da sem lahko preživela dan v službi... ampak na srečo sem se imela pod kontrolo in ko sem en dan v službi preživela brez tableta sem vedela, da bom tudi naslednjega,.... in sem ga...

jaz se nisem nikoli po helexu pčutila zmedeno, al pa odsotno, al pa ne vem kakšno. Normalno sem funkcionirala sam vedela sem, da me napad nebo prijel.
Apaurin je pa veliko močnejši kot helex, zato ga pa tudi ne predpisuejo tako pogosto kot helex.

Meni,ko je umrl Vid so mi dali Helex in Xanax. Po helexu mi nikoli ni bilo hudo in zdej ga še tudi občasno jemljem,ko mi je zelo hudo in  imam obdobja "žalosti". Po Xanaxu se mi je pa prav mešalo in sem jih kar zabrisala v smeti.

_____________________________

* na žalost , štirje jurji so že tukaj.....smrk*

Ko je nam umrla deklica, so mi seveda tudi takoj ponudili pomirjevala ipd.
Nekako sem zmogla tudi brez njih. In prav je tako.
Žalujoči starši vse prevečkrat pridejo k nam razočarani nad predlogi ... na pogovor in s škatlico pomirjeval.
Prav je, da pomirjevala vzamemo takrat, ko so tudi noči dolge. Kajti prav je,da se vsaj ponoči poskušamo odpočiti saj nas v tednih žalovanja čakajo precej naporni dnevi in prav je, da smo "spočiti".
NIč ni narobe, če kdaj pa kdaj vzamemo kakšno polovičko nečesa kar nam pripomore samo, da se malce odpočijemo.
Seveda pa je prav, da s "trezno" glavo gremo skozi žalovanje saj je to najučinkovitejša in na žalost najboljša pot za naprej,

vse dobro,



_____________________________

Čas je dober do nas.
Vedno nam vrne to, kar smo izgubili - preko modrosti in spominov.
( D.Steel )

evo,da dodam svojo zgodbo...
Mene so "našopali" z apaurini v tistih treh dneh.Od takrat,ko so našli mojo srčico in pa do pogreba...
Skoz sem bila "zadeta",vendar nisem postala odvisnik...V sebe sem spravila 23,5mg apaurinov...
No,po koncu pogreba sem "skup padla" in to je bila vrjetno posledica pomirjeval in bolečine...


_____________________________

OTROCI SO NAŠ NAJVEČJI ZAKLAD.
PAZIMO NJIH IN NJIHOVO ZDRAVJE