A si ti z mano v sorodu??? Al mi pa samo misli bereš?

SPET PODPIŠEM!!!

Ja, pri nas pri prvem otroku ni bil problem, da nisva poročena, za drugega pa slišim, da bo. Če bo problem, pač bo. Ga bomo že rešili. Neka pridiganja o tem, al si poročen, pa daš otroka krstit pa da s tem nekaj vsiljuješ....ah, se mi ne da. Tudi če nisva poročena, lahko vse tisto dajeva, kar dajejo poročeni. Ali pa, ali res vsi poročeni dajejo otroku tisto, kar morajo oz. kar naj bi? Ali res vsi poročeni pa tako fajn in sveto, po načelih živijo?

No, mi je razložil nekdo, ki se malo bolj spozna na te zadeve: Edini zakrament v Svetem pismu je zakrament sv. krsta. Ta zakrament moraš imet, če hočeš sprejet vero. Je pa tudi povedal, da naj bi se ljudje dali krstit odrasli - to sem tudi že napisala v prvem postu. Poroka, kot obred, ki ga mi poznamo, je produkt cerkve, kot inštitucije. V SP obreda poroke ni. Napisano je nekako takole: Mož je vzel ženo in sta šla v šotor in sta se združila in postala eno meso. Nič pa ne piše, da je okoli skakal kakšen župnik s kakšnim pildkom, ki bi ga morala onadva podpisati. Piše pa tudi možu, naj bo mož ene žene in ženi naj bo pokorna možu. No verjetno pa se ljudje niso tega ravno držali, tako kot bi se morali in je cerkev uvedla obred po katerem sta bila dva potem 'zaznamovana' kot mož in žena in so vsi vedeli, da pašeta skupaj in da ne smeta okol skakat. Ampak tudi poroka ni garancija, aneda - se jih preveč loči, še več pa vara. Od ločitve pa v Svetem pismu piše: Mož lahko odslovi svojo ženo, če se jo 'naveliča'. Nič pa ne piše, kaj je, če se žena naveliča moža. Tako da, če hočeš bit veren (sprejet vero), se boš dal krstit zavestno (ne kot otrok) in boš sprejel nauke Svetega pisma in živel, kakor uči Sveto pismo. Lahko pa se včlaniš v klub, ki se imenuje Cerkev in s tem začneš podpirati, kar Cerkev uči - kar je dobro, pa tudi kar Cerkev dopušča, da se dela (pedofilija)- kar pa vsi vemo, da je daleč od dobrega in od tega, kar uči Sveto pismo. Choice is yours!

Evo... tudi jaz se podpišem.

1.Preden se lotiš razlagat Sveto pismo, se malo poglobi tudi v zgodovino in okoliščine nastanka SP.
Na začetku krščanstva so krščevali odrasle, ker so ti odrasli bili ali judje ali neverni ali sploh kaj tretjega. Imeli so tudi zelo drugačno liturgijo (beri: mašo in vs ostale obrede). Niso poznali nobenih obrednkov (knjig, kjer piše kako se mora
kdo obnašat, katere besede mora dugovnik izgovorit pri kakšni maši). Vse to je nastalo skozi zgodoino. razvilo pa se ja iz potrebe, ker je bila institucija potrebna. Potrebno je bilo organizirati ljudi. Ker v samem začetku so se ljudje zbirali po zasebnih hišah.

2. V SP res ni opisanega obreda poroke v današnjem smislu. Poglej logično, pred 2000 leti pa res ni bila družba organizirana tako kot zdaj. So pa vsekakor obstajale "institucije" (ljudje), pred katereimi si moral potrditi svojo ljubezen.

3. O tem, da lahko mož odslovi ženo, če se je naveliča ali če je neplodna.... Spet je potrebno upoštevat okvir zgodovine. In ženske niso bile kaj prida upoštevane v tistih časih.

4. S tem, ko sem jaz pripadnica RKC, še ne pomeni, da podpiram pedofilijo ali kakršnokoli drugo nasilje.
To je isto, kot bi rekel, da ker je nekdo avstrijski državljan, da podpira dejanje FRITZLA. Bolano mnenje.

Vem da niso vsi pripadniki RKC-ja slabi. So pa osebe, ki dajejo vsem skupaj slab zgled, žal. Pa vem, da ne podpirate pedofilije (se globoko opravičujem, ker sem vas vrgla vse v en koš). Na svetu so dobri in slabi ljudje, tako pač je, povsod. Po vseh državah, skupnostih, verah ... Aneda. Če se do sedaj to ni spremenilo, se tudi verjetno nikoli ne bo.

ni ravno tako - krščanstvo izhaja iz judovske vere in le ta je del krščastva. Jezus je bil jud in tudi njegovo učenje je v znamenju le te. torej so prvi kristjani imeli obrede in pravilnike obnašanja - sej ni Jezus ustanovil neko "novo vero", ki nima veze z judovsko, no. sej sta obe zavezi del krščanstva.
da so obredja in pravila sedaj tako drugačna pa se lahko zahvalimo svetemu Pavlu - modelu, ki je bil zelo zagrizen kristjan in je interpretiral Jezusa, čeprav ni bil apostol in ga nikoli niti ni srečal.

in krščevanje dojenčkov - to nima nobene prave podlage v Jezusovem učenju. Janez Krstnik je krščeval ljudi, ki so se sami tako odločili in tako se je to tudi začelo prakticirat (v krščanstvu). sej zato pa obstaja dandanašnji ena ločina, ki trdi da je cerkev mal zabluzila in oni krščujejo, ko oseba postane polnoletna in se sama odloči za krst.

My choice is Islam.  

1. Ne bi ravno rekla, da je Judovstvo=krščanstvo. Že če pogledaš ime "krščanstvo" izhaja ii imena Kristus (mesija). Judje pa kristusa ne priznavajo.
In Jezus JE ustanovil novo vero.

Res pa je, da so doporušenja templja, Jezusovi apostoli in ostali privrženci še vedno obiskovali tempej in se udeleževali judovskih obredov. krščanstvo kot tako pa je na začetku poznalo en sam obred - obred lomljenja kruha.
In ta obred so opravljali sprva po hišah premožnejših ljudi (prvih kristjanov).
Zbrali so se v hiši, peli, brali psalme, potem, ko so že zapisali jezusov nauk, so brali še tistega.
Tisti, ki niso bili krščeni (še), pa so morali prostro zapustiti pred obredom lomljenja kruha.

In krst je v začetku bil precej dolg - priprava mislim. pripravljali so se eno leto, ful strogo so meli.

2. Res je, da nikjer ni omenjeno krščevanje otrok v SP. (vsaj ne da bi jaz vedela)

Se podpišem pod tole. Če sama ne živiš krščanskega življenja, zakaj potem krstiti otroka?

Tut jst.

Otroka naj krstijo tisti, ki živijo v krščanski veri po krščanskih načelih. In če je otrok nezakonski - sigurno ne živiš po krščanskih načelih, torej .... prepusti odločitev otroku za takrat ko bo odrasel.

se popolnoma strinjam z **** in karin 24! z vsem kar sta napisali.

sama nisem verna, niti moji starši. starša sta srečno poročena že skoraj 50 let, vsi otroci smo poročeni (civilno), vsi naši otroci so rojeni v zakonu, imamo se radi in se imamo lepo. naše otroke vzgajamo v dobre ljudi, ker sledimo SVOJI VESTI. smo bili lepo vzgojeni brez krsta, verouka in zakramentov. na drugi strani poznam ljudi globoko 'verne', ki so ločeni, živijo na koruzi, imajo nezakonske otroke, skregani med seboj, sama foušija jih je in hudobija.
meni gredo tej 'zlagani' krsti tudi v nos, ampak to ljudje počnejo brez pameti, brez razmišljanja, saj večina ljudi sledi veri kot ovca, nič ne misli, samo kima. sploh se ne poglobi, kaj vera pomeni in kiaj uči. se jim zdi fajn krstit dojenčke, k itak nič ne šteka in ga zaznamovat. otroke krstijo, ker pač je taka navada. halo? če se ne držiš 'pravil' vere, ji pač ne moreš pripadat. duhovniki pa tudi popuščajo na vsakem koraku, samo da bodo dobili še enega 'člana' v svoj register in se bodo potem lahko z njim hvalili.
mi se imamo tudi radi in imamo radi svoje otroke, pa nismo verni!

meni pa poroka ful pomeni. pomeni, da pripadava eden drugemu in da sva družina. da sva se zavestno odločila, da bova šla skupaj skozi življenje.

Poznam kar nekaj parov, ki niso poročeni pa so vsako nedeljo pri maši. Naš župnik otroka krsti tudi če nisi poročen in ne hodiš k maši. Če pa prvega ne vzgajaš v krščanski veri (molitev, obisk sv. maše, nauk) ti potem drugega otroka ne krsti.

Veliko staršev krsti svoje otroke zaradi none, pranone. Nona:˝Ja kaj bodo pa rekli sosedje če ne bo tamali krščen? Do sedaj so bili prav vsi v sorodu krščeni.˝ TO je tudi meni totalno mimo.

Ne morem verjet, da se to dogaja v 21 st.


_____________________________

ZARA - 08.07.2008

Nemogoče pomeni le, da vam bo vzelo nekaj več časa, kot ste načrtovali

Nisem bila vzgajana v krscanskem duhu, pa sem se vseeno SAMA odlocila za krst pri 16. letih.

Danes se opredeljujem kot kristjanko, vendar ne pripadnico RKC, ker sem doumela, da se dolocene stvari ne skladajo s tem kar oni ucijo. Verjamem namrec v to, da se mora za vero vsak odlocit sam - zavestno. Verjamem tudi v dobro in v Kristusove nauke, ki jih uci Biblija.



_____________________________

Gospa sem.

**** kapo dol! Lahko se samo podpišem pod vse tvoje poste.  Zanima me samo, če si že od rojstva islamske veroizpovedi, ker zelo dobro poznaš tudi krščansko.  Lahko samo rečem, da si zelo razgledana oseba.   

**** nekoč sva na nekem drugem mestu prav fajn poklepetali. Še dneve potem, ko si napisala, da si pisala več kot eno uro, potem ti je pa vse pobrisalo, sem čekirala post, če boš še kaj napisala.
Pa bom nadaljevala tukaj.

Jaz sem tudi svojega otroka krstila. Sama sem samo krščena, nimam drugih zakramentov, v cerkev ne hodim nikoli in nisem nikoli hodila v otroštvu, parkrat sem si s kakim duhovnikom malo skočila v lase zaradi tega, kar je govoril kje kjer sem se glede razmere znašla, srečala pa sem tudi take, ki so bili ljudje in pol. Tako kot vsi ostali ljudje na tej zemlji.
Poročena sem, cerkveno ne. Sem pa na dan poroke po civilni poroki v cerkvi uredila blagoslov prstanov, kjer je župnik, Človek, sam predlagal, da je to možno. Ker se cerkveno nisem hotela poročiti, ker bi morala opraviti nek tečaj. Jaz si tečaje, ki jih želim obiskovati, sama izbiram. In tale ni bil med njimi. Človek, ki predstavlja Cerkev, mi je sam ponudil alternativo, ki je meni polepšala poročni dan in mi ga naredila še posebej pomembnega. Kot obred. Obred, ki ima zame pomen. Moj pomen.
Tako jemljem tudi krst. Pomemben dan. Dan, ko otroku pripravimo neko dobrodošlico med nami, blagoslov. In kot takega smo ga tudi organizirali. Ne samo v cerkvi ampak na prostem v naravi, na krstnem kamnu, ki je še iz obdobja zgodnjega krščanstva. Če ni bil celo poganski, prenešen v krščanstvo.

Če bi me kdo vprašal, katere vere sem, moj odgovor ne bi bil, da sem kristjanka. Ker sem in nisem. Sem tudi malo budistka pa malo hinduistka, zagotovo pa nisem nisi kapljice muslimanka. Ker musliman si lahko 100% ali pa sploh nisi. Kot jaz islam kljub najinim dolgim pogovorom še vedno vidim, je to vera prisile in nasilnih načel, ki se jih moraš držati kot pijanec plota (heheh, pijanec ... me je spomnilo na neko drugo debato) in to zame in za moj razum, ki deluje avtonomno, bog mi odpusti, ni.
Jaz si v življenju in v veri vzamem to, kar meni trenutno ustreza in kar meni trenutno koristi (s tem, da ne škodim drugim), ostalo pa prepustim drugim osebam ali drugim trenutkom. In to je zame vera. Vera, ki ti daje, in ne vera, ki ti jemlje. In hvala bogu, da živim v takem kulturnem okolju, kjer si lahko izberem, kaj bom počela in kaj ne, ker bi sicer kje drugje bila na smrt kamenjana. Ker včasih v življenju kaj počnem ali česa ne počnem iz principov. Da dokažem, da sem nečesa zmožna. In če česa v življenju, od kar vem zase, nisem prenašala, je to prisila in obveza.

In tako jemljem tudi krst. Jemljem to, kar meni ustreza. In pomeni mi to, kar pomeni meni. Krščanstvo to dopušča. Zate je to hinavščina, zame možnost osebne izbire in možnost uporabe lastnega (raz)uma.

Konec koncev nisem niti prepričana, če ni moje razmišljanje in pogled na krst tako drugačno od izvornega krščanstva. Ve se, od kod je krščanstvo črpalo navdihe za svoje zakramente in kje so korenine teh zakramentov.
Ve se, kaj je bilo vključeno v Biblijo, in ne pozna se še vsega tega, kar je bilo izključeno. Ve se, kaj se je dogajalo ob prevodih, in ve se, kakšna je zgodovina Cerkve.
Kdo ve, če ni moj pogled na krst bolj Bogu všečen od tistega uradnega.


_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

A si sploh se kdaj vprašal, zakaj hočeš otroka krstit? Sploh veš, kaj krst pomeni? Veš kaj obljubljaš in česa se zavezuješ?

Sploh mi ni jasno, zakaj hočeš na vsak način krst. A to namenoma, da zafrkavaš?

To ne. Sta pa verjetno enake veroizpovedi. Ker imaš polno ver brez cerkve, obhajila, spovedi,... A to ni katoliška vera. Torej lahko veruješ tako kot praviš. Ni pa to katolišča vera.

Katoliške vere brez cerkve, obhajila, spovedi, ....,- zakramentov, ni.

Aja. Kaj pa je delal Jezus v Kani Galilejski?

Prvi del svetega pisma nisi bral? Veš tisto pred jezusom
Adam, Eva, jabček pa to.....

Nisem brala vsega, me pa nekaj zanima. Kako je pa, ko si samohranilec? A tudi takrat otroka ne moreš krstiti?

Potem išči krst tam kjer berejo samo prvi del. Veš, tisti pred Jezusom. Judje, pa to...


SP je celo SP, ne sam tisti del, ki ti ga uspe prebrati.


< Sporočilo je popravil tehnofil -- 9.6.2008 12:25:19 >