No, zadnjič sem se veselo odpravila k našemu župniku, da se zmenim za Jakobov krst. Pridem noter, se vsedem, povem kaj hočem, on pa meni, da ne bo nič, ker župniki ne krstijo 2. otroka nezakonskih staršev. Fino, a ne? No, po mučnem pregovarjanju in obljubi, da se bova sigurno poročila (enkrat), bo naš mali le krščen.

A v vaši fari župniki tud tolk komplicirajo?

Mi mamo danes krst in naš župnik ni nič kompliciral

_____________________________

Mamica zmeraj razume, kako ti je pri srčku, razume vse tisto, kar vesta samo ti in ona. Mamice ne pozabiš, nikoli v življenju. Taka je moja mami.

Sej meni pri taprvem (razem polurne pridige o nujnosti poroke) tud ni. Zakompliciralo se je pri drugem otroku. Rajš ne pomislim, kaj bi mi potem rekel pri tretjem otroku

Pri nas je zelo siten glede tega. Enkrat je še na prižnici razlagal, da prvega otroka krstijo, drugega pa ne, saj kvazi starša ne živita krščanskega življenja in ne bi bila dober zgled svojemu otroku.  Vendar je do sedaj še vedno krstil, če si bil dovolj vstrajen pri oblubah. Pridiga o tem, da si nesposoben za starša in slab zgled, ti seveda ni ušla. 

Da nisva midve z iste fare? Ne, pridiga mi ni ušla.

Še bolj - moj mož ni smel it za botra sinu od najboljšega prijatelja, ker midva (!) nisva cerkveno poročena. Da sta prijatelj in njegova na koruzi, pa ni noben kompliciral.
Meni je vse skup


_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

Naš župnik tudi krsti samo prvega nezakonskega otroka, drugega oz. še kakšnega več pa ne. Moja soseda se je ravno zaradi tega lansko leto poročila, ker ni mogla ta druzga otroka drugače krstit.

Hm, saj ni moja stvar pa vseeno bom vprašala.
Zakaj pa se ne poročiš??

Otroka boš krstila predvidevam da zato,ker ga želiš "učlanit" v Cerkev. Torej želiš da postane kristjan. Kot vem imate kristjani v svojem verovanju glede odnosov med moškim in žensko obvezen sestavni del poroko in celo zakrament je proka, če se ne motim? Ti pa nisi poročena.
Kako gre pa to skupaj?

Torej ima ta župnik prav. Kakor jaz razumem si želiš da je otrok kristjan, sama pa ne izpolnjuješ krščanskih pravil?? Ali kako?

No samo razmišljam pač... da ne bo zamere...

aha pa moj komentar je namenjen beniki ampak sem pač kliknila samo odgovori...  ( sorry cuker07)

Jaz bi se, moj se noče. Simple as that. Ne vem, res se noče in  verjetno ga ne bom prepričala v to. Kaj pa Cerkev uči in kaj se dejansko dela....o tem bi se pa dalo precej pokomentirat.

Samo en primer; moj drugi otrok bi bil krščen, če bi župniku v roke stisnila kuverto. Pa to ni moja ideja ampak ideja našega bogoslužnika.

Hvala, da si mi odgovorila.
Tale tvoj... po nagi riti bi ga bilo treba.  Upam da prihodnost prinese, ne da ga ti prepričaš ampak da se sam zave da je biti poročen čisto lepo in uredu.

Ah, ti župniki...saj nočem sodit ampak on naj bi bil zgled a ne? Kakšen zgled pa je jemanje podkupnin..

No, jaz ti želim, da se ti nekako uspe zmenit.

men je že pri prvem mal zakompliciral in pridigo udaril,pa jo je pol vseen krstil.potem pri ta drugi je še večjo pridigo udaril,pa sem mu koj povedala da se ne mislim poročit,pa da če hoče naj jo krst drugače pa ne.Rekla sem mu da je men pomembno to da je otrok krščen,poroka mi pa ni pomembna.no pol je še mal po komentiral-krstil jo je pa vseen

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

pa so res še taki župniki, ali kaj? Nisem še slišala, da bi kdo kompliciral (v današnjem času!) zaradi krsta otroka - ker če pogledaš, kaj krst pomeni: "izničitev" izvirnega greha, mislim, da bi moralo biti pa glih vseeno, kaj so otrokovi starši.

no, ****, ti povem svoje razmišljanje: tudi jaz si zaenkrat ne morem predstavljati, da bi se poročila ... ker trdno verjamem v to, da najina ljubezen ne rabi nobene zunanje potrditve, če pa bi imela otroka, pa bi ga dala krstiti. Zakaj? Ker sva oba vzgojena v krščanski veri in ker je ta prevladujoča v našem okolju, bi želela, da ima otrok nekaj "znanja" ali kako naj se izrazim, in da je vključen v krščansko skupnost. Ne vem, kaj bo moj otrok potreboval kot odrasel, ampak če se bo v veri našel, mu hočem nuditi vsaj prvo izbiro, da bo morda svoje odgovore ali kar koli lahko poiskal takoj in ne šele po dolgotrajnem samoraziskovanju, kaj katerakoli vera sploh je ... če se bo odločil/-a, da on/-a za svoj notranji mir in polno življenje tega ne potrebuje, prav. Če se bo odločil/-a, da ji je bližja katera druga vera in se bo sama poglobil/-a v tej smeri, tudi prav. Če pa bo slučajno kdaj v kakšni notranji stiski, si ne bi oprostila, da mu/ji jaz kot mati ne bi nudila možnosti pomoči tudi skozi vero - tisto seveda, ki jo jaz poznam.

ne ni vseeno kaj so otrokovi starši,kajti starši morajo biti vzor otrokom.Če straši živijo v grehu,se pravi neporočeni to ravno n verski vzor itd.

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

punce, kaj pa če sta starša poročena, pa ima samo eden vse zakramente-krst, birma, obhajilo, eden pa ne??? in kdo je lahko boter?? tudi nekdo, ki ima vse poštimano, kar se tega tiče??

saj, to jaz vse razumem, ampak pomeni krsta je najvažnejši, ali ne?
"S krstom je krščenec očiščen vseh grehov in prejme Božjo milost."

Vse skupaj je zelo lepo zapisano in za moje poglede zelo strpno razmišljaš, ampak lej tole kar sem zgoraj citirala tole pa meni ni jasno.

Še več je zelo kontradiktorno:

Praviš da sta oba krščansko vzgojena.Pa vedar krščanstvo uči da je poroka potrebna. Tebi pa ta potrditev ni potrebna. Torej vzameš iz svoje vere tisto, kar ti odgovarja, kar pa ne pa opustiš?
Torej sama krojiš pravila in se ne oziraš na Boga?
Krst ja.
Poroka ne.

Zakaj pa potem sploh iščeš pripadnost v tvojem primeru krščanski veri, če jo itak ne sprejemaš v celoti in v bistvu oporekaš Bogu?

To mi ni jasno... pa res punce brez zamere, nočem prepira samo rada bi vas razumela...in si želim samo lepega dialoga.

Župnik ima prav, njega obvezuje KKC in zakoni.
Skratka on se ne zmišljuje, zmišljuješ se ti.

Pa kaj naj bi bil ta izvirni greh?? Saj otrok je nedolžno bitje, kakšen greh pa nosi?

In pa evo citat iz linka ,ki si ga dala:

Za kristjane je greh žalitev Boga ali oddaljevanje človeka od Boga.

Torej otrok ki ni še nič nikomur naredil ima nek izvirni greh in ga je treba očistiti?? Česa ga je pa potrebno očistit?

Kaj misliš ali ti žališ Boga ( v zvezi z poroko)? Če je Bog zapovedal da poroka mora bit ti pa praviš ne jaz je pa ne rabim?
In kje je potem logika, otroka bomo očistili greha jaz kot starš pa ostajam grešnik?

Kje je tukaj zgled?

Mislim jaz res tega ne razumem...

Ne razumem , kaj se jaz zmišljujem? In kaj je KKC?

A je tvoj odgovor sploh namenjen meni? Ali kaj?

Čisto enako razmišjam in se strinjam.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Samo eno stvar bi dodala, ki se mi zdi, da je niste omenile in sicer, da se starša pri krstu pred Bogom zavežeta, da bosta svojega otroka vzgajala v kršanski veri (molitev zjutraj in zvečer, ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri sveti maši, spoštovati vse zakramente: sv.krst, sv. obhajilo, sv. birma, sv. maziljenje, sv. zakon, sv. spoved; izogibanje grehu; itd.) botra pa pomagata pri le-tej. Vzgajati v neki smeri, pa pomeni tudi biti vzgled, kot ste že omenile.

V kolikor pa starša tega ne moreta nuditi otoku, pa ima otrok sam možnost, da ko odraste in se sam odloči, ali bo prejel določene zakramente ali ne. Kar pa ne pomeni, da ga v otroštvu zaradi tega ne smeta splošno izobraževati, v katerikoli smeri vama je že pomembno.

****, vem, kaj misliš in kaj hočeš poudariti. Verjemi, da sem sama pri sebi že večkrat imela takšne dialoge in razmišljanja. Še vedno se v teh vprašanjih iščem, ampak kar sem zares trdno ugotovila, je to: Bog, "naš skupen izvir" ali kakor koli ga poimenujem, po mojem mnenju ni ničesar "predpisal" (če ga poosebim). Če pogledaš 10 zapovedi, te niso popolnoma ničesar drugega kot nekakšne človeška etična načela, po katerih živi vsak dober človek. Zato sama pri sebi ne vidim smisla, se oprijemati "predpisanih" pravil v mojem primeru krščanske vere, ker vidim bistvo v njej v tem, da kot dober človek poskušam delati dobro vsem ljudem, če kdaj koga prizadenem, prosim njegovega odpuščanja, in se trudim vedno ceniti stvari, ki so mi dane in ljudi, ki so v mojem življenju.
In ja, to lahko zgleda, kot da jemljem iz vere tisto, kar mi odgovarja. A zdi se mi, da je to vseeno boljše, kot pa da bi se silila poosebiti tisto, česar ne čutim in s čimer se ne poistovetim. To se mi zdi, bi bila večja žalitev za Boga, krščanstvo in kristjane.
Zakaj se vseeno počutim pripadnica krščanstva? Ravno zaradi tega, ker sem bila v njem vzgojena in ker vem, da če bom kdaj spremenila svoje razmišljanje oz. bom začutila potrebo, da svoje odgovore in "zdravljenje svoje morebitno ranjene duše" poiščem v veri, bo to zagotovo krščanska.
In to je možnost, ki jo želim dati svojim otrokom. Da bodo sami lahko poiskali odgovore na svoja vprašanja, ki pa jih ne bodo mogli najti, če ničesar ne bodo poznali.

Glede izvirnega greha pa sem citirala samo zato, ker bi župnik moral predvsem pomen krsta vzeti v ozir, saj je krstitelj lahko vsak, ki ima dobre namene, in ne samo posvečena oseba.

hvala 2 Sraki, za tole pojasnilo ...  In tako je bilo mišljeno moje vprašanje in zato pravim da je vse skupaj kontradiktorno, če se pri krstu zavežeta nečemu ampak nista pa tega naredila oziroma celo nočeta kot pravi kaliope?!

Zakaj potem otroka sploh krstit?

Zakaj iskati pripadnost v nečemu, česar ne izpolnjuješ in nimaš namena izpolnjevati?