je še posebno pomladi, rada občudovala cvetoče drevje,pisane travnike,sinje nebo.Hodila je ob bistrem potočku,poslušala ptice in premagovala zahrbtno bolezen-rak.V naravi je iskala sprostitev in se znala z njo nekako zliti....Toda od letošnjega januarja pa jo je doletel ponoven šok-rak se je razširil na možgane... .bilo je kar iz enega na drugi dan,ko se ji je začelo močno vrteti in ji je bilo grozno slabo.....od takrat je prikovana na posteljo,bila so obsevanja in sedaj je doma dva tedna...Nič več ne morejo,mi pa smo do včeraj upali,da se okrepi in da jo bomo dali na voziček in peljali v naravo.....toda vsaki dan je z njo huje....danes sploh ne more več govorit,le gleda tako žalostno z svojimi rjavimi očkami,narahlo pokima ali odkima,nas prepozna.Hoče nam nekaj povedat,pa ne gre... .Včeraj zvečer je zaradi bolečin dobila obliže in sedaj nekoliko več spi....
Vsaki dan grem k njej,z najmlajšo 4 mesečno hčerkico in ko jo vidi,se rahlo nasmehne,želi jo pobožat,pa ji roke več tega ne dajo... .Potem jo jaz primem za njeno roko in si jo položim na moja lica...tako toplo roko ima,nežno in najboljšo.Mami me gleda in v očeh ji vidim trplenje.... .Hudo mi je,oči se mi orosijo,toda pred njo nočem jokat....samo tiho ji povem,da jo imam neuzmerno rada....V prsih me stiska,srce mi bije hitreje in ne morem vrjet,da moja mami počasi odhaja.Nič niso rekli kako dolgo še.... .
Ati ves čas tako lepo skrbi zanjo in za to sem mu neizmerno hvaležna,nekaj mu pomaga tudi moja sestra,jaz pa kar bolj težko ob malem ,vendar pa hodim vsak dan k njej,jo držim za roke,ji vlažim usta,jo lubčkam.......
Vzunaj je pomlad in spet vse tako lepo cveti,mene pa tako srce boli..... ,vrjela sem,da se še bova skupaj sprehajali,prisluhnili potočku in pticam...tako kot sva to počeli,ko je še lahko hodila.

O,moja mami,moja zlata mami,tako zelo te imam rada in hudo mi je,ko vidim tvoje utrujene očke ,žalosten pogled,jaz pa ti ne znam pomagat... .samo ob tebi sem lahko....




_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Drži se in en  zate in za tvojo družino.
Ko sem to brala so me kar solze polile. Kako hudo je ko izgubiš starše ali kogarkoli ki si ga imel rat in z njim delil življenje.

Bodite ob mami, da bo čutila da jo imate radi, in izkoristite vsak trenutek ko ste ob njej. Čeprav več nemore nič, čuti vas pa ob sebi.


_____________________________

25.08.2005 Alja

Vse v življenju enkrat mine! Sreča, žalost, smeh in solze; vse je le trenutno stanje. Zato uživajmo vsak trenutek posebej in bodimo srečni.

Verjamem, da čuti, kako radi jo imate.

 en objem za moč ... težko ti je in vse kar ji ta trenutek lahko narediš in pomagaš je to kar delaš že sedaj, bodi z njo, pomagaj ji da se bo lahko dotaknila tvojega  in ga objela.. pripoveduj ji vse kar se dogaja zunaj da bo na "tekočem" in povej da jo imaš rada in si ji hvaležna za vse ...  in poskusi biti ob njej močna

O, kako lepo si to napisala, sem še jaz vsa solzna. kaj več kot to itak ne moreš narediti, vedi pa, da mami ve, kako rada jo imaš. pa povej ji to, čimvečkrat.

Žalostno je kar si napisala, na nek način vem kaj preživljaš, saj sem v podobni situaciji kot ti. Mama ima raka. Bodi močna kolikor se le da.  Posveti ji ves svoj čas ki ga imaš- ko ga imaš. Vem da imaš tudi svoje dolžnosti in predvsem ne drži tega v sebi kar te boli, tišči.  Čist ti dam prav da ne jokaš pred mamo, tudi jaz nisem pred njo potočila ene same solze zaradi njene bolezni- nikoli, ampak nekomu moraš izlit svojo žalost, strah, zjokaj se nekomu ko se ti to zahoče, ko več ne zdržiš. Zjokaj se očetu, partnerju, najboljši kolegici, nekomu ki mu zaupaš, daj to iz sebe. In črpaj moč za naprej, rabla jo boš. Če boš pa kadarkoli potrebovala kakršno koli vzpodbudo ali če ti lahko kakorkoli drugače pomagam mi lahko vedno pišeš na zs.
Pošiljam ti in držim pesti za tebe in tvojo mamo.

andreja hudo mi jezate in za tvojo družino. Tudi moja babica je imela podobno situacijo....nenadoma oslepela, nato diagnoza tumor in odhod...Drži se.

Tudi meni solze polzijo po licu . Toliko čustev si vpletla v to zgodbo . Bodite močni.....

andreja2000 lepo si napisala. Še lepše pa je to kar počneš za njo. Vedi, da je to največ, da le takšna dejanja nekaj veljajo. Tudi, če bo odšla, boš vedela, da je s seboj nesla vašo ljubezen. Ta je večna. Ne ovira je čas in ne prostor.

Ojej zelo  mi je žal za tvojo mami.....

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

_____________________________

They said we should all pay our tax with a smile. I tried- but they
wanted cash.

_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

Andreja res si lepo to napisala in hudo mi je za tvojo mami.  Molim zanjo da bi čim manj trpela in zbrala toliko moči da bi spet lahko šla v naravo

_____________________________

09.08.2005 - ŽIGA
04.12.2008 - ANJA

kako močna čustva so tu izražena...ne vem, če sem začutila še kje tako moč...jočem, ker čutim tvojo bolečino, strah in ljubezen...stoj mami ob strani in ji daj vedeti, da si ob njej, da boš ob njej vsak trenutek, ki ti ga dopušča dan...
pogovarjaj se z njo, odpri okno, naj zasliši petje ptic...prinesi ji šopek rož, ki jih ima rada in jih postavi tako, da jih bo lahko gledala...zavrti ji kakšno pesem, ki ji pomeni nekaj...povej ji, da si srečna, da je bila ravno ona izbrana za tvojo mamo  in oče za očeta...daj ji do znanja, da ji je s pomočjo tvojega očeta uspelo ustvariti družino, ki ti je močno pomembna...žal mi je za vse vas, saj je bolezen uspela uničiti idilo družinskega življenja in napolniti vaša srca s tesnobo in žalostjo...bodite močni


_____________________________

umirem sto puta dnevno
a tebi je sasvim svejedno
znam da sam kriv i znaju to svi
znam da je kasno a trebaš mi ti!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
3347 ;)

Draga Andreja!
Vem, da ti je hudo, ko gledaš mamo, kako počasi odhaja. Ni je večje bolečine na tem svetu, kot pustiti oditi nekoga, ki ga imamo tako radi kot imamo otroci svoje mame. Vendar moraš v teh težkih trenutkih, ko je tudi njeno življenje polno bolečine, saj ve, da bo počasi morala oditi, biti močna in ji stati ob strani. Polepšati ji moraš zadnje dni s tabo, zato bodi ob njej, drži jo za roko, daj ji moč.

V mislih sem s tabo in s tvojo mamo. Ni hušega kot počasi izgubljati nekoga, ki ti je dal življenje...

Rada te imam, čeprav te v resnici sploh ne poznam. In v mislih ti v teh najtežjih trenutkih stojim ob strani in ti dajem svojo moč, da boš dovolj močna v času, ko bo tvoja mamica za vedno odšla.

Andreja vem kaj preživljaš. Tudi moj ati se trenutno bori z rakom....Vsem nam je hudo in upamo na čimboljši izid. Ker sem noseča sem še v večjem stresu. Sploh se ne zredim, ne paše mi jesti, skrbi me za pikico v trebuščku, skrbi me za atija in mamico...Potem pa vidim zunaj lepo vreme, nasmejane obraze, sonček me poboža po obrazu in mi je še huje. Ni fer.
Upam, da bo mamica zaspala v miru, brez bolečin. Da bo šla na lepše kjer ne ne bo bolelo in te bo čuvala.
Eh, spet se jočem...

Jočem in nimam besed... Bodi močna...

_____________________________

30.12.2006 sva po osem dnevni zamudi dočakala najino princesko Manco.Najina sreča je zdaj popolna...:o)

Za mesec in pol sta Brina in Žiga pohitela in našo družinico povečala...Pa nas je 5!
(10.7.2009 ob 9.49 in 9.50)

Andreja, tako lepo si to napisala, da mi tečejo solze po licu. Vidiš jaz pa pogrešam mojo hčerkico,ki sem jo izgubila v prometni nesreči pred dvema letoma. Bila je moje sonce, tako kot si ti za tvojo mamico, pokaži ji, kako jo imaš rada, to je zanjo največ. Zdrži in

draga andreja...
razjokala sem se ob ob tvojih besedah.....izgubljati ljubljeno osebo so najtežji trenutki v življenju. kar počneš za svojo mami je vse kar ji lahko nudiš in to mami pomeni največ.... imeti svojega moža, otroke in vnuke ob sebi, medtem ko se poslavlja od življenja.

mislim nate

Frutka, nisem vedela, da se tvoj ati bori z rakom ...
iz srca mu želim, da ga premaga, da bo še dolgo užival z vami, posebej s svojimi navihanimi vnučki

Žal mi je, da prestajate te žalostne dni...jočem z vami.

_____________________________

Osrečujejo me zakladki Nika, Jaka in mali Izak:-)

_____________________________

17.10.2005 ob 18.40 je na svet prijokala Karin in od takrat naprej je za naju življenje postalo še lepše!!

Prav vsem,ki ste si vzeli čas zame in mi namenili tolažilne besede iz srca hvala.Večkrat grem brat vaše poste,ker vsak post posebaj mi pomeni  zelo veliko v teh zame tako težkih trenutkih,hvala,ker čutite z mano in mi je vsaj tisti trenutek ko vas berem malček lažje.



_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...