Zame pa je to poleg zanemarjanja otroka tudi negativna nastrojenost do šole.

pravzaprav nobena posplošitev ni ok... nestrpnost paje prej pravilo kot ne na vsaj naši šoli in učiteljice niso izjema

No, jaz moram pa priznati, da sem postalo zelo negativno nastrojena do šole. Ta tema je sicer že stara in ne vem, če jo kdo sploh bere, pa vseeno. No, negativizem sem že priznala, sedaj pa pač pričakujem kritike na svoj račun. Kritike pa zato, ker mogoče je še kak delček v meni, ki upa, da bo napad (oz.drug pogled) uspel razbiti ta moj totalni kolaps razočaranja nad našo šolo, šolskim sistemom, učitrljicami in učnim programom. Za konec pa še priznam, da je najverjetneje vzrok v meni, glede na to, vsaj po pogovoru z šolniki, da je moj mladič razmeroma zadovoljen v šoli in ne boste verjele, popolnoma neproblematičen. Predvidevam, da je tu veliko učiteljic in predvsem tem je namenjen moj post.
Pa bom začela z všolanjem v prvi razred. Moj je decembrski in sem seveda kot vsaka vzorna mama pretehtala vse za ali proti vpisu. Nekako so me prepričali pediatrinja in svetovalna delovka na šoli. Da je šola čisto prijazna, da se zavedajo, da imajo opravka z petletniki itd. No, skratka ppotrebovala sem cel prvi razred, da sem ugotovila, da je to ena čisto navadna laž. Jaz pa ravno nisem ljubiteljica laži. Čeprav, roko na srce, je bila moja odločitev, da gre otrok z letnikom v šolo. No, in tako je bil že takoj šok. Ni  bilo mehkega uvajanja, domače naloge, hitenje skozi snov itd. Ampak je še nekako šlo. Sem pač mislila, da je učiteljica malo bolj zagnana, pa bolj stroga, da tako pač je. Ampak se mi je vse skupaj zdelo vredno zaupanja. Nekaj začetnih problemčkov je sicer bilo, sem sicer sproti kao sodelovala, pač povedala, kaj in kako, pa so se itak sami razrešili. Potem drugi razred. Dela je bilo precej več, domačih nalog, zahteve po učenju na pamet itd. Na vprašanje, ali naj bi bilo normalno, da še ne sedemletnik prečepi cel popoldan za mizo, da izpolni vse zahtevano, nisem dobila odgovora. No in sedaj gulimo tretji. "Hvatamo krivine" Moj je postal izurjen v tem, da se dela neumnega in ne razume, ker tako mi sam reče, potem ne dobi še dodatne zadolžitve. Jaz pa sem se zgubila v svoji motiviranosti za znanje, vedoč da bodo ti otroci, če bodo prišli do faksa, imeli tam možnost spoznati tiste najosnovneše stvari, ki so jih zamudili v osnovni. Verjame mi pa lahko vsak študent na visokošolski matematiki, kjer predavatelji ponavadi začneje z osnovami, kajti le tako se pride do temeljnega znanja s katerim lahko uporabno ravnaš in rešuješ še tako težke izzive.
Pa vsaj vem, da je tudi ta apel brezveze, ker me očitno ne bo nihče razumel. Bom pač ostala še naprej zatežena mama, ki hodi na govorilne in  že samo z željo po informiranosti, označena za težko.

Aja, povzetek mojega zateženega posta brez repa in glave. Želela sem si šolo, ki bi motivirala naravno radovednost, spodbujala in priznavala napake kot pot do znanja. Pa je vse skupaj eno zagnano, storilnostno naravnano, do konca prenapeto tekmovanje. Zdej pa me najbolj zanima, kakšno držo naj do takšnega stanja zavzamem? Ignorantsko, kot moj sin? Sicer pa je tako ali tako že prepozno. Moj otrok je vsaj v tem letu prevzel kontrolo nad dogajanjem v šoli, v glavnem dela samostojno, pridobil si je svoje mesto v razredu in gre po liniju najmanjšega upora relativno uspešno in srečno naprej.

Bodi razočarana nad državo, šolskim sistemom in učnimi načrti in ne nad šolo in učiteljicami. Učni program je pač takšen kot je in učiteljice se ga morajo držat.

Kakopak. Ne more biti otrok navdušen nad šolo če doma neprestano zbijajo vrednost šole in njeno avtoriteto. Gre za težave staršev, ki jih prenašajo na otroka.

Meni je prvi dan šole, ko so tudi otroke klicali v skupine, kdo bo kje, ker prej tega nismo vedeli... bil lep, sproščen, zabaven otroški program, vse ok. Nekaterim staršem pa je bil stresen. Program smo imeli isti... meni vse jasno, kdo dela (ima) probleme.

priporočam :)
http://www.ted.com/talks/ken_robinson_says_schools_kill_creativity.html

Ups letnice...  zdaj sem vidla, da sem zbudila 2 leti staro temo

Nič manj aktualno tudi danes. Žal.

si mal not padla, ker ti je melo dete prvi dan šole

S tem se pa nikakor ne morem strinjat! Vsaj če izhajam iz sebe! V celi skupini otrok  v vrtcu, je edino moja hči rekla, da se ne veseli šole, čeprav smo vse 'obesili na velik zvon'. pripravljali zvezke, torbico, oblačila, ma ni da ni. res ustvarili prijetno vzdušje, pa je rekla, da se ne veseli it v šolo. tako da.... no, kasneje sem itak izvedela, da ni edina.

Še danes, v gimnaziji, pravi, da ji šola ni od prvega dne dalje  pa nikoli ni bila problematik, ne pri učenju, še manj pri vedenju. je pač ne mara. in zdaj sem jaz negativno nastrojena do šole?  lepo vas prosim, sami psihologi ste tukaj al kaj? Zgrešen poklic? ne vem, je za razmislit o nadaljnjem šolanju!  

¸

Bom razmislila  pa sem malo nastrojena proti tem faxom

Zdravo,

če koga zanima je tukaj: SPLETNA RAZPRODAJA z največjimi popusti v Sloveniji.
Zaloge so omejene.

lp

Se ni bi mogel bolj strinjati...

Jaz vsaki svetujem, da počaka z vpisom, če majo zimske otroke. Še nikogar nisem slišala, da bi imel probleme, ker so počakali z vpisom, je pa velikokrat obratno. Šola ni vrtec in je razlika... Ponekod imajo v 1. r. vsak dan naloge (pri naši mali so imeli).

Je pa res, da je vse odvisno od učiteljice. Prvorojenka je imela eno, kjer je bilo uvajanje zelo mehko, res so imeli pa v razredu potem kar probleme nadoknadit vse za nazaj. Meni je bila super, ker je dete itak samo rado bralo in računalo in nisem niti videla kakega zaostanka (ker ga ona ni imela, vendar je v razredu veliko otrok in večina ni imela te sreče...) Pri mlajši je bilo takoj na hard - vsak dan domača naloga... To se mi zdi za 5 letnike kar huda... Moja je bila stara 6,5 in ji ni problem napisat naloge, vendar se zavedam, da niso vsi otroci enaki in da so večinoma veliko dlje v šoli in se jim potem popoldne res ne da še enkrat za zvezke...

O dnjih imam tako svoje mnenje (Finci, ki so najbolj uspešni po vseh mednarodnih merilih znanja, jih nimajo;) - torej se da vse naučit v šoli;) - in to mnenje vesta tudi punci in ne boste verjele - jih pišeta ne da bi ju bilo treba kaj posebej priganjat. Kljub moji "nastrojenosti";).

Sama zagovarjam iskrenost do otrok. Ni ti treba bit navdušen nad vsem, kar prodajajo v šoli kot da je suho zlato, lahko imaš kritičen pogled na svet, to je za pridobivanje znanja na splošno dobro. Videt moraš pa tudi dobro. Mislim, da se z učbeniki in dzju zdaj veliko bolj trudijo - se pozna, da je konkurenca... To je veliko bolj zanimivo kot ko smo bili mi mali. So pa stvari, ki se niso spremenile odkar smo mi hodili v šolo (in že takrat niso bile ok) in so velikokrat navada učiteljic, vsaj po mojem opažanju;). Ni za vse vedno kriv "sistem.


Hm, na naravoslovnih faksih se ne gre ravno od začetka. Sama sicer nisem imela problemov, ker sem prišla iz dobre gimnazije, ki mi je dala dovolj osnov, da sem lahko prvi letnik končala vse izpite junija brez kake hude muje, ampak vem, da se je veliko mojih sošolcev, ki niso imeli te sreče, pritoževalo...


ja, to bi si tudi mi želeli... Pa da bi se smel smejat v šoli... Ne da je to še vedno v pravilih razreda - med poukom se ne smem smejati... Ko v socializmu:D.


Jaz imam pa občutek, da imajo učiteljice kar precej avtonomije, vsaj v prvi triadi, pa tudi naprej (zaenkrat vem za prva 4 leta, imam petošolko). Ker je kar velika razlika med učiteljicami, kako in kaj in kdaj jemljejo...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

hehe, mojim se je fučkalo za mojo šolo, nihče se ni ubadal s tem, moja mama je šla v celi moji šolski karieri 1x v šolo na rod. sest. zame. Pomanjkanje izobrazbe ali želje do znanja mi pa kljub temu težko očitaš;). Ni glih vse tako zelo digitalno kot bi radi nekateri prikazali.

eno je šola, drugo je znanje - ni vedno tako zelo povezano, kot se zdi;). Glavno, da se otrok rad uči KLJUB temu, da hodi v šolo. Ja, res je, rekla sem kljub temu - ker pri nas sem pač morala delat na tem, da ne bi želja po znanju zamrla zaradi šole, kot je pri toliko njenih sošolcih... Celemu razredu približno isti čas... Pred par meseci, pri drugi učiteljici pa je šlo na boljše... Zanimivo, ne?;) Pač nekateri delajo boljše kot drugi, to je dejstvo, pa če se na glavo postavite. Razumem, da nima vsako leto vsaka učiteljica svojega leta, imajo svoje krize kot jih imamo vsi in jim pade motivacija ali pa enostavno ne znajo (še ali več ali karkolipač). Se potrudim pokazat, da je učenje, znanje še vedno fajn, zabavno, ti da tisti rush... In otroci to sprejmejo. In kljub mojemu kritičnemu pogledu na šolo, obe punci zaenkrat samo hvalijo - ni z njima problemov ne v znanju, ne v vedenju med poukom. Težko me boste prepričali, da bi bilo boljše, če bi jima lagala.

Seveda to ne pomeni, da se zdereš na učiteljico - s tem nisi čisto nič naredil. Če misliš, da ga kje serje, ji moraš to povedat tako, da napol sama do tega pride, kar je verjetno precej lažje meni, ker nisem vpeletena v te njihove zdrahe, ker imam to srečo, da sta punci pridni (saj pride še sine, brez skrbi, zna bit, da on ne bo glih tako vzoren;).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Mislim, da ni problem toliko v tem, kaj si misliš o šoli, kot bolj v tem, kdo in kako bi to moral popravljat. Popravljat moramo vsi skupaj, karkoli katerakoli stran zafrkne. Na rod. sest. vidim, da je včasih kar težko najt skupni jezik - eni tako, drugi tako, učiteljica nekaj tretjega... In potem moraš kar malo manevrirat, da si rečeš: ok. a lahko poiščemo zdaj kompromis. Pri nas je bilo prav hecno: učiteljica je dajala precej naloge, kar staršem že v osnovi ni bilo prav, ker so bili nekateri otroci res cel dan za mizo, potem pa je uvedla sistem, da so drug drugemu označevali, kdo ima in kdo nima naloge (en otrok je dobil rdečo štampiljko, kjer je pisalo nimam naloge, datum in podpis staršev in šel z njo po razredu, drugi modro, en znakec pač, ki je pomenil, da je otrok imel nalogo). No, tu so se stvari res zapletle: nekaterim staršem ni bilo prav, da se otroke "ožigosa", predvsem pa je bil problem v tem, da so si nekateri malo nagajali in dajali rdeče svojemu "nasprotniku", tudi če je imel nalogo in potem so bile tu vojne med učiteljico, otroci in starši... se je kar zakompliciralo, ker se je učiteljica počutila zelo napadeno, češ, da ne zaupamo v njene metode dela...

Pa smo se v bistvu vsi strinjali: vsi bi si želeli vedet, kdaj otrok ni imel naloge, da ga lahko spomnimo, da jo naredi, da vidimo, če se to ponavlja pri enem predmetu (mogoče mu ta predmet ne gre in rabi pomoč, recimo ali ga moramo spodbudit, da bi ga bolj zanimal),... vendar je bil način, da drug drugemu štempljajo res neposrečen in je naredil mnogo hude krvi. Moja pupa ni bila z nikomer v takem konfliktu, tako da to ni bil problem, ji je bilo pa težko talat rdeče svojim prijateljem... Sicer je to sama elegantno rešila že pred rod. sest. in vzela pač vedno modro štampiljko (kar ni bilo težko, ker so se grebli večinoma za rdečo:D - verjetno tisti, ki so si radi ponagajali;). Ampak na začetku jo je to spravljalo v stisko. In se mi zdi, da je ni naučilo nič pametnega - ker bit prisiljen sankcionirat prijatelja zaradi avtoritete je mogoče kdaj res nujno, večinoma pa lahko živimo brez tega;) in vsekakor ni treba, da se to naučiš pri 9ih letih, ker to bo težko zmeraj, tudi meni bi bilo težko.

Ampak ker obstaja ta izredno dualna logika - ali sprejmeš vse za suho zlato, ne ugovarjaš sistemu, šoli in učiteljem, ali pa si težek starš, ki teži za malenkosti in se dereš na učiteljice in povoziš vse skup... je težko najt kompromis. Učiteljice se počutijo napadene in se zelo defenzivno odzivajo na vsako pripombo, čeprav včasih mogoče ni bila mišljena tako ostro, samo imajo nekateri pač tak način govora (spet ni bil to direktno moj problem, ampak v šoli so različni starši in fajn je znat govorit z vsemi...) Če to pričakujemo od otrok - da se bo zmenil z vsemi sošolci... bi se lahko tudi mi med sabo;).

< Sporočilo je popravil ronja -- 10.10.2017 9:45:05 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Bom odgovorila na leto dni star post, glede na zadnja dogajanja med šolniki.....

Učitelj, ki na roditeljskem sestanku sklepa kompromise s starši o delanju domačih nalog ne zasluži, da je učitelj.....in to je tudi eden od razlogov, da stavke učiteljev ne podpiram....

Učitelj je, kar se tiče izobraževalnega procesa avtoriteta,....in domače naloge spadajo med izobraževanje....in učitelj, ki zasluži ime učitelj, nima kaj sklepati kompromisov z otroci in celo starši, na kak način, kdaj in kako bo dajal domače naloge.....

Obstajajo predmeti, kot recimo matematika, kjer se otrok skozi domače naloge uči.....in če je domačih nalog "dovolj", se mu ni več treba dodatno učiti.....samo imamo butaste starše in na žalost tudi butaste učitelje, ki se s tem ne strinjajo (ker večina učiteljic razrednega pouka je itak šla na študij razrednega pouka zato, ker tam ni bilo izpita iz matematike)

In lasje se mi dvigajo pokonci, ko na roditeljskem sestanku poslušam o "preveč domačih nalogah".....pa jih hči praktično nima in nima jih tudi tam, kjer bi jih morala imeti jih nima....in to samo zato, ker so učitelji brez avtoritete, ker si učiteljice niso sposobne ustvariti avtoritete tam, kjer bi si jo morale....pri izobraževanju......

In če so že starši butasti, da je za njih vsaka domača naloga, preveč naloga.....ne bi tako butavost pričakovala od samozvanega cveta slovenske inteligence....učiteljev......no res je pa, da potem pa inštrukcije cvetijo, samo inštrukcije si pa lahko privoščijo le ta bogati.....recimo tisti z učiteljskimi plačami.....

Otroci so nastrojeni proti šoli. Oglejte si https://namen.si/

Ej hvala za sporočilo. Noben ni sovražen, vsi želimo vživat :) Se strinjam s tabo, si imela kakšnega groznega profesorja?

Ej hvala za sporočilo. Noben ni sovražen, vsi želimo vživat :) Se strinjam s tabo, si imela kakšnega groznega profesorja? Pozabil popravit

< Sporočilo je popravil TylerMax32 -- 9.10.2021 19:16:10 >