Jaz sem gospodinjiti začela po porodu že prvi teden (kuhanje, likanje..). Čeprav sem bila na začetku zelo slaba, se zaenkrat počutim dobro (en mesec in  pol po porodu) me je pa strah, saj pravijo, naj bi ženska počivala 6 tednov, drugače lahko pride do preutrujenosti ali kaj drugega kasneje. Živim pri možu, kjer seveda ne poznajo tega, da je ženska ženska. Milsim, da bi mi kdo kaj pomagal ali pa pričakoval, da česa ne bi zmogla. Kako ste kaj ve začele delati? Takoj? Pa je vse v redu z vami?

Po prvi nosečnosti takoj, po drugi pa po 14 dneh ker nisem mogla stat sem imela veliko izgube krvi in železo mi je padlo na 70. 

_____________________________

Biti to kar smo in postati to kar smo zmožni, to je edini cilj življenja!

K zavidam tistim ki so počivale oz.se pazile 6 tednov.Takoj ko sem prišla domov še isti dan so se začeli obiski , ki jih  je trebalo pogostiti potempa še vse skupaj pozno zvečer pospraviti.Naslednji dan pa se je začelo normalno življenje kot pred porodom.Vsa hišna opravila kuhanje ,pranje,likanje , pa me ni nobeden vprašu če bom zmogla ali ne ....pač moreš.
In zdaj mesec in pol po porodu ne čutim nobene utrujenosti ali kakršne bolečine .Sem se pač sprijaznila da imam še eno odgovornost zraven ki jo zelo rada opravljam,seveda mojega .
Tako da vsem ki imajo nekoga ki jim pomaga jim to tudi srčno privoščim, ker ni ravno lepo  po porodu začeti delati na polno paro.
Ampak kot sem rekla  moj sonček mi da toliko energije da na vso otrujenost pozabim ko se mi nasmeji.

Pri prvem sem se res pazila 6 tednov, zagotovo nisem gospodinjila en mesec. Morda kaj skuhala, pri drugi takoj, ko sem prišla domov, pri tretji tudi, a kaj ko sem imela potem zaplet in antibiotike.
Ne vem , koliko ste stare, kakšne porode ste imele. Če rodiš le enkrat,se morda to ne pozna, če pa rodiš 3 otroke v petih letih, se pa neprespane noči, bolezni, utrujenost kar kopičijo.
Sicer pa je tako, če se ceniš in skrbiš zase, pač zahtevaš od moža, da kaj postori, ne glede na vse.

Moj mož je imel očetovski dopust in je lepo skrbel za naju.
Čeprav ko sva prišla iz porodnišnice je bila v stanovanju bomba. Plesniva posoda, tako, da nisem vedla ali naj grem pospravt ali ležat. Ful sem bila jezna na moža, kakšna dobrodošlica je to. Pa sem se stran pogledala in šla z malim počivat. Moj mož se je lotil pomivanja posode in kuhanja. Super je skrbel za naju, čeprav sem dvomila v to.  

Nama z  je kuhala njegova mami, ostale stvari (peglala, prala,...) sem pa 90 % sama. V bistvu po porodu nisem bila slaba in počutila sem se v redu. Sem pa 4 tedne po porodu....

Takoj, ko sem prišla iz P, je bilo potrebno oprati perilo, ker ga moj predragi ni, pa že posušeno perilo iz stojala dati dol (se je v petih dneh čisto presušil), stanovanje sem pospravila par dni po prihodu iz P,... V glavnem sem se gospodinjskih del, razen kuhanja, lotila že takoj po prihodu iz P, pa čeprav sem imela CR.

_____________________________

Mami in oči me imata najraje!

Rodila sem dvakrat in tudi dvakrat po 6 tednov počivala. Vse kar sem morala narediti je da sem previla otoka da ni moker. Kuhala, pospravljala in prala cunje mi je tašča. Mož je hodil v trgovino in skrbel za starejšo hči.



lp

Takoj,ker mi je lepo pospravljat.Moj otrok je samo spal ,mami pa pucala,da se je stanovanje dobesedno svetilo

po pravici povedano..rodila sem z CR,se pravi da sem bila 6 dni v bolnišnici,doma sem mogoče 2,3 dni bolj v izi vse vzela,potem pa kar zares..žal je to žalostno toda resnično..zato me je toliko bolj strah da ne bi bilo kaj narobe-da se mi ne bi skrčila matrnica-ker nisem počivala 6tednov kot priporočajo

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

Se strinjam .  Po mojih izkušnjah se splača počakati nekja etdnov in si tako zoorganizirati pomoč (prvi, ki naj bi pomagal, je seveda očka - večina jih je takrat na očetovskem dopustu). Po drugem porodu sem se tudi jaz kaj kmalu zagnala v delo, pa še mož in oba otroka so zboleli. Nisem delala na ful, ker živimo z mojimi starši in mi je mama veliko pomagala. kljub temu sem delala preveč, saj me je čez nekaj mesecev čisto sesulo.

Večkrat se na RR oglasijo punce, ki imajo zaradi prehitrega obremenjevanja kasneje težave (ne en mesec po porodu, ampak kasneje). 
Čisto res, če se ceniš, zahtevaš pomoč, ko jo potebuješ.

Joj jst pa ene 3 mesece.....ma mi ni bilo treba,ok cunje sem že dala prat,sam s kuho pa pospravljanjem se je pa kar mož zamotil,je bolj pedanten pa rajš vidi da on spuca,ker jst sem pa bolj na hitroo narejena

takoj

 Jaz sem pospravljala  in perilo prala že tisti dan ko sem prišla iz bolnišnice in to po CR.Pa še obiski so prišli čeprav sem  vsem rekla, da po porodu  hočem mir. In kot je že ena  prej napisala  po obiskih še enkrat pospravljanje. V glavnem sem delala vse, sem pa vedno bila navajena delat tako, da ni bilo problemov.

Še ta prvo minuto ko sem prišla domov, imela pa sem CR. Namreč, zaradi gužve so me spustili en dan prej ko je to običajno in sem zelo presenetila mojega dragega. Ta ni imel niti cajta prazno kišto pira spravit iz posteljice od ta male, da bi pa kaj pospravil po 5 dnevnem žuru, da niti ne govorim....

mi smo prišli iz bolnice šele 12 dni po porodu. samo - jaz se sploh nisem obremenjevala s pospravljanjem in kuhanjem. če je zneslo je, če pa ni, pa pač ni  mislim, zdej se bom pa neki metala na trepalnice, ko sem ful neprespana in se učimo "novega zanata"  aka pedenjanja in "branja" dojenčkovih potreb. me je prav brigal kok se kej sveti in katere revije bi blo treba u mize pospravt, kere čevlje v omaro dat.. pranje ni tak problem - sej to pralni stroj dela. in sušilc suši. pol samo zložiš in je stvar rešena. tko da je večinoma mož pucal in kdaj kuhal, pa kdaj smo naročil hrano, pa kdaj tašča kej skuhala, pa kdaj celo jaz (omg, res je - celo jaz; kdaj pa kdaj )..

jaz sem praktično obakrat morala takoj. Tašča mi je prvič sicer kakšne 3-krat skuhala juho. v drugo pa le enkrat, ste da sem morala sama poskrbet udi za dvo-letnico...

Ja bila sem pa prvič bolj boga, kakšen teden sem jedla v stoje....

Tudi sama sem začela takoj z gospodinstvom. Čeprav je bil mož na očetovskem, je bilo še veliko za opravit. Najbolj so me na začetku jezili dolgi obiski...
Po prvem pregledu od G sem prinesla dam antibiotike - vnetje maternice oz. G je menila da se maternica ne krči lepo. Me je kar fajn bolelo. Mož mi je in mi še danes pomaga kolikor more. Imava namreč svoje podjetje in ga je bolj malo doma.
Danes je mala stara 5,5 mesecev pa sem jaz ponovno čist zmartana. Kaj mi je še ne vem - upam, da se bo uštimal.

Najhuje pri meni pa je, da sta tašča in tast v isti hiši v pokoju, pa nimata časa da bi kaj pomagala...  

takoj vse. Kdo pa bo?

ha!! tud jazsem začela takoj. kaj mi je pa preostalo drugega? moj  dragi ima tak šiht, pa še s.p. zravn, da ga skor cele dneve ni blo doma. niti očetovskega dopusta ni koristil,tak kot bi ga moral. pa ni blo nič narobe.

_____________________________

Žensko srce je kot globok ocean, poln skrivnosti...

vidim da vam tašče niso kaj prida pomagale ( tistim ki ste živlei blizu )... jaz od moje niti ne pričakujem kaj dosti ( ko bo pač tak daleč da bo otrok z mano )...zato jaz pravim, da najboljša tašča je taka, ki ne more v copatih k tebi na obisk. sicer bom pa jaz tud enx tašča =P upam...

_____________________________

~¤NikoLi niSmo taKo vELiki,da nE bi mogLi biTi šE vEčji¤~

Meni je pa moja zlata tašča stanovanje v nulo spucala-ko sem prišla iz p. (bila sem 7 dni)se je kuhinja tako svetila kot da je nova.Tudi pol mi je 2 meseca kuhala ostalo sem sama delala-samo komaj po 14 dnevih ker so mi šli šivi narazen in sem mogla strogo ležat,pri 1. otroku mi je pa mama prvih 14 dni hodla kuhat in likat

_____________________________

smo družina laubekov:ata laubek
mama laubica
pa dva mala laubičarja

Kako se mi smilite take, ki ste takoj po prihodu domov morale najprej cunje dat prat  Mene je pa mož prav razvajal prvih 6 tednov in sem mu resnično hvaležna za to, ker sem bila utrujena in nemočna kar nekaj časa. Žensko telo s porodom opravi veliko stvar in rabi počitek, pa naj rečejo pametni kar hočejo.

Jaz pa spadam v skupino,ki so lahko počivale. Prvič sem bila ful pridna in sem dala res vse 4 od sebe. Sedaj, drugič to ni tako enostavno. Pa ne vem zakaj ne.
Je pa res,da ni za zanemarit besed starejših in patronažnih sester,ko pravijo-čimmanj hoje po stopnicah, bodi dovolj oblečena,čeprav ti je vroče, ne umivaj si las,ne dviguj težkih stvari.... Saj ne,da se moraš sedaj slabo počutiti,to pride za tabo.Čez nekaj let...
Upam,da me neubogljivost ne bo nekoč tepla.