pozdrav!
Kar stistnilo me je pri srčku koliko je malih angelčkov.......
Sožalje vsem in vem kako vam je,...
tudi jaz se vam pridružujem - dva moja anglečka, enojajčna dvojčka - TJAŠ in TJAN, žal prezgodaj rojena 16.01.2004, v 27 tednu nosečnosti.
Moje srce še vedno joče, a je malo lažje, saj je sedaj ob meni moj mali fant STAŠ, roj. 23.11.2008.
Najdražja mamica
Ko se sprašuješ o smislu življenja in ljubezni, vedi, da sem s teboj.
zapri oči in začuti, kako te poljubljam v lahni sapi,
ki zdrsne ob tvojem licu.
Ko podvomiš, ali me boš še kdaj videla, se umiri, prisluhni mi;
sem v šepetu ljubezni, ki govori o tvoji ljubezni.
Ko ne veš več, kdo si, ko se sprašuješ, kje si in kam greš,
srce odpri in me poglej. Sem v mežikanju zvezd,
ki se smehljajo dol nate in razsvetljujejo pot, po kateri hodiš.
Ko se jutro za jutrom prebujaš in se ne spominjaš sanj,
a si zadovoljna in vedra, vedi, da sem bila s teboj
-ti napolnila noč z mislimi name.
Kadar životariš v bolečini, ki noče preminiti,
in se popolnost čisto tuja zdi, pomisli name in se zavedaj,
da sem s teboj in se te dotikam skozi solze blagega prijatelja,
ko joče s tabo in ti lajša bolečino.
Kot sončni vzhod razsvetli pusto nebo v sijaju, ki jemlje dih,
prebudi svojega duha, pomisli na najin čas prelep,
čeprav prekratek; ko si bila prepričana o naju
skupaj, ko si bila prepričana o svoji usodi.
Vedi, da je Bog ustvaril ta trenutek v času le za naju dve. Najdražja
mamica, vedno sem s teboj.
Joanne Cacciatore
iz knjige James van Praagh: Zdravljenje žalosti