ene imajo mleko, ene nimajo.
Ne vem kako čem to napisat, da ne bom izpadla povsem drugače kot imam namen. Hmmm, ah vedno se bo našla katera, ki ne bo hotela razumeti in bom nesramna.
Ne da ene imajo mleko, ene pa ne, ampak ene se na dojenje pripravijo, druge pa ne. Ene vejo kako nastaja mleko, druge pa ne. Ene si o tem pred porodom kaj preberejo, druge ne. Ene nimamo težav z bolečimi bradavicami, druge jih imajo.
Jaz sem bila tako prepričana, da bom dojila, da nisem hotela pod nobenim pogojem vnaprej kupiti flaške za mleko sploh pa ne adaptiranega mleka "za vsak slučaj". Imela pa sem veliko srečo, da nisem imela občutljive bradavice in da me ni nič bolelo, to pa priznam. Zato o tem ne pametujem in se ne spuščam v to, ko katera reče, da je jokala zraven, ko je otrok vlekel. In če je taka mama dojila otroka potem uspešno, kapo dol. Če ni, pač ni. In če ne gre, če je mama prepričana, da je storila vse, kar je v njeni moči, da bi otroka dojila, pa ni šlo, prav. Nihče ji ne more očitati ničesar. In zato ni slaba mama, daleč od tega.
In tista mama, ki je otroka dojila le kak mesec ali dva ali še manj, pač ne more razumeti, zakaj nekatere dojijo do dveh ali treh let. To je enako, kot bi nekdo, ki še ni nikoli letel z letalom, razlagal drugemu, kako prebroditi strah pred letenjem.
In ne leti tole na nobeno konkretno, to je zgolj moje mnenje. Me pa zelo zmoti, ko ena mamica na RR napiše, da njen dojenček ne spi ponoči in veliko joka, da ga pa doji in da mleka ima dovolj, pa se najde ena nepoučena mamica, ki ni nikoli dojila in ji reče, naj otroku da dodatek.
To mi pa dvigne pokrov, to je isto, kot da grem jaz na avtomobilizem.com svetovati nekaj v tri dni.
Vem, da je tudi ta post mimo teme, ampak jih je že tko tričetrt.