izkušenj v porodnišnici nimam ker sem prvič noseča.vem pa da mi z neprimernimi komentarji ne bi ostal noben dolžan. da mi take streljajo bi me že slišali-pa še kako!!!!!

Evo, še eno pozitivno mnenje. Sem že enkrat napisala, ampak ne najdem linka, tako da bom še enkrat v krajši verziji napisala. V 34. tednu sem bila hospitalizirana zaradi tromboze. Moj sprejemni zdravnik je bil Sikošek, sobna pa Kuder. Ker je strdek hitro napredoval nekaj časa niso vedeli ali bi sprožili porod ali ne - oz. sama nisem želela prezgodnjega poroda vkolikor ne bi bilo res nujno. In so spoštovali mojo željo - bila sem priklopljena na CTG non stop, UZ so pripeljali kar v sobo ob posteljo, sestre so mi vsake pol ure menjavale hladne obhladke na vneto veno na nogi. In to je bil petek popoldne pred prvomajskimi prazniki. Tam sem bila kar nekaj časa in nimam ničesar slabega za povedat. Celo v trgovino so mi sestre enih dvakrat skočile, ker sem imela strogo ležanje. Ko se je stvar malo sanirala so me na mojo izrecno željo spustili domov, ker sem stanovala 5 minut stran. Do poroda sem hodila na kontrole v porodnišnico, kjer razen čakanja na CTG nimam nobene pripombe. Porod je bil izredno tešak in kompliciran, saj zaradi zdravil niso upali narediti CR, pa čeprav je šlo za nohte. Trajalo je 18 ur, od tega je bila babica pri meni večino časa, če pa ne ona, pa sestra (ampak pazi, tisti dan nas je rodilo 15). Tudi zdravnik dr. Veingerl je bil pri meni velikokrat, me spodbujal in vse razložil tudi mojemu partnerju. Rodila sem ob pol enih ponoči, ob petih sem bila odpeljana na oddelek. In naslednja dva dni so tamalega imele prek sestre in jim nikoli ni bilo problem prit. Je pa res, da sem se zavedala, da nisem v hotelu s ***** in nisem edina, zato mi ni bil problem počakat. Pa tudi besedi prosim in hvala mi nista tuji. Tri dni po porodu je mali prenehal dihat in samo sestri sem lahko hvaležna, da je mali živ. Dopoldne so mi naštimali transfuzijo in sem se ulegla na bok, tamali pa je spal. Marija (zdaj je že v pokoju) je prišla, da bi malega odpeljala k sestram, ko je opazila, da je malo topel in ga sama odpeljala k zdravnici za vsak slučaj in tam je po parih minutah prenehal dihati. Če bi ostal pri meni, tega verjetno ne bi opazila. V glavnem, na intenzivni je bil 10 dni in razen ene sestre, ki je bila res , so bile vse .
Resnično nisem imela ne najlažje nosečnosti, še zdaleč ne lahkega poroda in tudi ne srečnega poporodnega obdobja, ampak po njihovi zaslugi, predvsem po zaslugi sester, sem dostojno vse skupaj prenesla in danes smo srečna družinica. Vkolikor se bomo še odločili za nosečnost, bom definitivno rodila v MB. Kot pa sem že napisala, sem pa prepričana, da dobiš kar daš. Verjamem pa, da ima katera kak slab dan, ampak sem očitno jaz imela še slabše dneve in nisem opazila tega


LP, MOjca

Kja že lahko nehate ponavlajti, da dobiš kar daješ?!
Tudi meni hvala in prosim nikoli niso bile tuje besede, pa zahtevna tudi nisem niti približno, po navadi sem še preveč prijazna in popustljiva, pa sem doživela tam samo

MOjcaziga, hvala za tvoj post. Vse to negativno pisanje o porodnišnici, me malo skrbi. Lepo je prebrati tudi kaj spodbudnega. 

Se opravičujem, ampak meni to ni prijazen ton. In če si bila tako "prijazna" z njimi, potem........ja, si  dobila, kar si dala.
Ne ponavljam, ampak sem samo napisala svojo izkušnjo. Očitno pa nas je kar nekaj, ki podobno mislimo in, zanimivo, tudi nimo imele nobenih težav z bolnišnično oskrbo.
Pa lahko rečem, da vem o čem govorim, ker sm bila tam dnevno več kot 2 meseca, dala skoz vse zdravnike in tudi sestre - večkrat. Nisem bila pomembna oseba, ampak navadna študentka, brez poznanstev in vez. Seveda pa ne trdim, da se v MB porodnišnici ne godijo slabe stvari, ampak take kakršne so kritike, je pa že skori nemogoče.

LP, MOjca

Pozdravljene punce!
 
Ne pišem velikokrat ne tem forumu, vendar se zdaj moram oglasit in vam zaupat mojo zgodbo iz MB porodnišnice – če je že toliko govora in debat o kao slabih zdravnikih in osebju, o nestrokovnosti in neprijaznosti in še kaj bi se našlo…:
Rodila sem 16.8.2007; popadki so se začeli malo čez polnoč – počakala sem dobre pol ure, da so bili res na 5 minut in z dragim sva se odpravila v porodnišnico. Sprejem je bil topel in prijazen – ne glede na pozno uro…obvezen popis in odvzem podatkov, pregled in nato v posteljo. Babica mi je rekla, da to pa še ne bo kmalu in sem moža poslala domov, da se malo naspi in tudi jaz sem še zadremala. Odpirala sem se zelo počasi – okrog 6. zjutraj komaj dva cm. Našibali so mi umetne popadke in takrat se je začelo - bolečina je bila že skoraj neznosna.  Mož več ni vedel kaj naj mi naredi. Ure so minevale, jaz pa še vedno nič odprta. Ura je bila okrog 11. dopoldne, ko se je zgodil čudež – prišla je doktorica (mi je žal, da ne vem njenega imena) in ko je videla, da jaz ne morem več in da so bolečine neznosne, odprta pa še nič, me je vprašala, če sem kaj razmišljala o epiduralni. Pa sem rekla, da ne, saj sem mislila, da bom pa ja vzdržala – bila sem 100% za naravni porod…ha, ha, ha! In veste, kaj je bilo potem? Točno tako – dobila sem EA – BREZ DA BI SE V NAPREJ NAROČILA!!! Takoj je prišla anesteziologinja dr. Jelenko in čez slabe pol ure sem že bila brez bolečin – zdelo se mi je, da se mi je Marija prikazala. Vendar se žal še vedno nisem nič odpirala, pa je EA spustila in je spet prišla anesteziologinja in mi našibala nov odmerek – to se je ponovilo še dvakrat. Zmes sem se sicer polno odprla, vendar mali ni hotel ven – se je nekam zataknil, ker je bil bolj droben, jaz pa sem med večjimi in je tako imel več prostora za premikanje. Nato so se ob 19. uri odločili za vakuum, ki ga je zelo profesionalno opravila dr. Završnik in mi tudi pred tem razložila kako bo potekal in kašne so prednosti pred CR. Tako se je ob 19.02 rodil najin sinek, težek 2890 g in velik 49 cm.  Zašila me je tudi dr. Završnik in po mnenju vseh babic v tisti izmeni je opravila vražje dobro delo. Nato mi je dr. Jelenko odstranila kateter za EA in mi pred tem dala še eno dozo: »da me čez noč ne bo preveč bolelo!« V porodnišnici sva preživela 6 dni, ker je mali dobil zlatenico in preventivno so ga zdravili z antibiotiki, ker je imel v krvi povišane vrednosti, ki so kazale na vnetje. Nad prijaznostjo osebja sem bila prav presenečena, saj sem se doma pripravljala na to, kako se jim bom mogla po robu postavit, ker sem slišala, da so sestre nesramne in ne vem kaj še…pomagale so mi pri previjanju, dojenju – ob vsakodnevnem jutranjem tehtanju so se z mano veselile, ko se je mali zredil in me tolažile, ko sem jokala, ker še nisva mogla domov…, tudi na intenzivni negi so bili več kot prijazni, da sploh ne omenjam babic v porodnih sobah. Zamislite si, da rojevate že 15 ur, pred vami pa  jih je rodilo že 5 ali več, ki so prišle rodit za vami. Kaj mislite kako to vpliva na psiho? Babice pa so me spodbujale in mi prigovarjale naj mislim pozitivno in da ne bo več dolgo in naj še vzdržim. Zamenjala sem tri izmene babic – ko so me šivali in preoblačili me je prišla pozdravit tista babica, ki me je sprejela. Še posebej je bila dobra asistentka anesteziologinje, ki se je z nama pogovarjala čisto vsakdanje stvari in mi je vsaj za pol ure odvrnila misli od tega, da rojevam že 10 ur, odprta pa sem komaj 3 cm.
No, to je moja zgodba - porod je bil naporen, ko hudič (vse skupaj je trajalo 20 ur neznosnih bolečin), ampak če bom še kdaj rodila, grem 100% spet v MB.
Naj pa dodam še to, da sigurno drži tisto: kakršen si ti do njih, takšni so oni do tebe, saj sem prepričana, da nobena sestra in noben zdravnik ne bo lepo gledal tiste porodnice, ki misli, da se svet vrti samo okrog nje in da je ona edina, ki je rodila in se ne zaveda, da je hkrati z njo na oddelku še vsaj 20 drugih, ki prav tako potrebujejo pomoč sester. In sigurna sem, da grde stvari o MB porodnišnici izvirajo pretežno od takšnih razvajenih gospodičen…
 

Pozdravljene!

Tudi jaz sem rodila v mb porodnišnici predletom in pol. No, moja zgodba....
Rodila sem 3 tedne prehitro, s CR. Pred CR, ko so me pregledali, so bli vsi ful prijazni, zdravnik mi je dal možnost, kako naj rodim. Cr so mi naredili takoj, ker je bla nuja. Punčka se je rodila zahirana, ostalo je blo pa vse oki. Dan in pol sem bila na intenzivni, vsi so bili prijazni. Pol sem pa šla gor. Moram reči, da so bile vse sestre prijazne razen ene. Ta je bila pa.... Ne vem, kaj dela tam, primerna je za mesarja .  Moram povedat, da sem bila v bolnici 10 dni in se mi je skoraj zmešalo, sem mislila, da sem poporodno depresijo dobla. Bila sem nespeča, depresivna, težko mi je bilo, ker sem bila skos v enem prostoru, mleko mi je skoraj pošlo in želela sem si domov.  Vsak dan sem povedala zdravnikom, kako se počutim, resno me je vzela samo pediatrinja Golobova in HVALA JI, lahko sva šle s pikico domov. Ostali pa so samo govorili, da še morava biti tam - da se zredi za 100g - pri rojstvu je imela 2080g. Ona smotana sestra pa je zavijala zraven z očmi, se posmehovala, na pregledu je bila do mene in moje mame nesramna, me je vprašala, kaj študiram in ko sem rekla, da specialno pedagogiko, mi je rekla, da ne bom svoje hčere tak obravnavala .
In ne nisem razvajena, nikoli si nisem mislila, da bo name porod čustveno vplival. Res je bila polna bolnica, sestre sem zelo zelo redko poklicala, ker punčka, ki je bila zelo majhna - 44 cm, ni znala sesat mleka. Ampak čez to sestro je bilo veliko kritik( povedala mi je ena gospa, ko je videla, kako mi je ta ženska gnjavila na hodniku, ko sva prišle na pregled).
Arisa, ne strinjam se s tabo, nekateri so lahko kar tako nesramni, ne samo v bolnici. In sama se zelo skromna in nezahtevna.
Torej mb bolnica ni slaba, če imate nesrečo pa lahko naletite na tečnobe.  papa

_____________________________

Zara, ti si najina največja sreča!!!

Vljudno naprošam forumašice, ki so imele z Mb porodnišnico dobre izkušnje, da ne žalijo tistih, ki niso bile te sreče. Neštetokrat je bilo povedano, da prijaznost nikakor ni garancija za normalno obnašanje osebja na oddelku. Sprašujem pa se, od kod in zakaj toliko nestrpnosti do tistih mamic, katerih novorojenčki niso bili po JUSu in s(m)o potrebovale več pomoči kot druge. Jaz sem po enem tednu Mb porodnišnice od utrujenosti skoraj bruhala, tresla sem se in nisem mogla vstat iz postelje. Otroček se je kar naprej jokal (zaradi zlatenice in verjetno tudi alergije, ki se je potem hitro slabšala), sestre so me zaradi tega grdo gledale in zvračale vse, kar je bilo narobe, name. Tisto dragoceno uro, ko je v kosu spal, so mi praviloma razbili (čiščenje, prisilno previjanje, merjenje temperature (česar res nisem rabila), deljenje zdravil, ki jih od prvega dne nisem potrebovala, ker sem imela vse s sabo, "pospravljanje" postelje, kar sem itak delala sama...). V bistvu me je najbolj motilo 100 nepotrebnih odpiranj vrat, ko sem po napornih nočeh rabila počitek in nespoštljiv način pogovarjanja z mano. V bistvu se je žaljivo obnašalo samo nekaj sester in drjev, vendar se je v tistih ranljivih dneh zarezalo do srca. Zaradi tega sem jim nehala zaupat in postalo me je strah. Ko so to začutili, so se dotični začeli obnašat še bolj grozno, jaz pa sem padla skoraj v paniko. Ker imam nekaj pojma o medicini, bi se mi dalo relativno zlahka razložit osnovne stvari, kaj se dogaja, vendar do tega praviloma ni prišlo. Zato pa so mi večkrat očitali otrokov jok in neuspevanje. Na koncu je verjetno tudi res prišlo do tega, da je jokal tudi zaradi mojega strahu in negotovosti, vendar so v porodnišnici ta strah samo okrepili, namesto da bi se vsaj trudili delati obratno.
Bilo je pa tudi veliko za pohvalit: v porodni sobi je bilo vse naravnost idealno, ko je šlo zares, je bila babica takoj zraven, vsi so me spodbujali in zdravnica, ki me je šivala, je bila fenomenalna (dala anestezijo in res lepo, vsako plast posebej zašila). Na oddelku je bilo nekaj sester zelo razumevajočih, sploh Ester Šauperl (pa še ena druga, katerega imena se nikakor ne morem spomnit), ki sta mi močno pomagali pri dojenju. Močno močno močno sem hvaležna vsem, ki so me spodbujali in mi verjeli. Pa sestre z intenzive so super - nekaj neverjetnega, kako lepo so skrbele za mojega neješčega in deročega se otročka. Ker je bil hud problem z dojenjem (če mu nisem na poseben način - ki so me ga one naučile - porinila bradavice v usta, se je samo jokal in energično stran obračal), so mi one večkrat same od sebe pomagale.
Zelo sem vesela za vse mamice, ki vam je porod ostal v lepem spominu, ampak res ni treba zmerjat nas ostalih z razvajenimi gospodičnami!! Nekateri pač težko razumejo, da žal nismo vsi tako popolni kot oni.


< Sporočilo je popravil anarabarbara -- 9.2.2008 20:46:23 >

_____________________________

Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba, takrat bo jasno, da se denarja ne da jesti.

anarabarbara, ja sej v bistvu je bilopri meni podobno,sm že pozabla.Vem,da so nam enkrat v nedeljo prišli ob pol 5 al ob pol 6 otroke tehtat  Zjutraj je bila laufarija in garanje.
Pa to bi rekla, sej niso na splošno vse sestre krive, sej se trudijo, sam sistem ni vredu. Ponoči sta samo 2 sestri bile pri nas, čakal si jih dolgo, ker je bila taka gužva. Sej so boge.
Pa tut jaz sem svojo skos sama lučkala na loparčku, ni blo tam placa več. to je bilo grozno ja. Bi se moralo bolj porihtat za večjo gužvo.
Pa še doživela sem, kak sta ena pediatrinja in ova smotana sestra nadrle čistilko, ker ne puca sob v pravilnem vrstnem redu. Ta čistilka mi je enkrat pol rekla, da je grozno tam delat, da bi najraje vse pustla. Je čist bogo zgledala.

_____________________________

Zara, ti si najina največja sreča!!!

Anarabarbara, oprosti, če si to vzela osebno....ni bilo mišljeno tako...hotela sem samo povedat, da tiste res negativne kritike o MB porodnišnici ponavadi pridejo iz ust tistih, ki sem jih omenila - jih osebno poznam nekaj, pa so njihovi otroci res bili po JUSU - kot si omenila - , pa niso bile zadovoljne, ker so pričakovale ne vem kaj - hotel s petimi zvezdicami ali kaj... me zanime kakšno postrežbo imajo te potem doma, ko pa z otrokom res ostanejo same... Sama si rekla, da si na splošno zadovoljna z osebjem - razumem pa te, da te po težkem porodu in ob dojenčku, ki je bolan ali jokav ali ki se noče dojit, vsaka malenkost spravi iz tira in da takšna mamica še bolj potrebuje pomoč in sočutje osebja. Tudi sama sem bila kar nekaj časa v bolnici in tudi moj otrok je  bil bolan in vem, kako je če si želiš domov, pa še ne moreš oz. ne smeš. Poleg tega pa te še skrbi njegovo zdravje - bo v redu ali ne bo. Po porodu dva dni nisem mogla vstat iz postelje, ker sem imela take hemeroide in šivana fulll, pa so mi ga sestre lepo spedinale zjutraj in prišle, ko sem pozvonila, brez gledanja postrani in nerganja; edino enkrat je rabila pol ure, da se je odzvala na klic, pa še takrat se mi je ful opravičevala, da je gužva in da je eni mamici pomagala pri pristavljanju več kot eno uro - a ji lahko zameriš, da ni takoj prišla? Da zaključim: Hotela sem samo povedat, da sem sama bila zelo zadovoljna z osebjem, tako v porodni kot na oddelku, pa moj otrok niti slučajno ni bil po JUSU in tudi moj porod ni bil niti slučajno mačji kašelj, bivanje na oddelku pa tudi zame ni bil par dnevni oddih.

< Sporočilo je popravil Bonnie_RR -- 20.4.2008 10:10:43 >

Jaz sploh nisem zamerila, tudi če sestra ni prišla, ko sem klicala. Zamerim postrani gledanje in nerganje. Prav nič se nisem jezila, ko so povedale, da je ful gužva in da mogoče ne bodo imele časa priti. Jih takrat niti nisem klicala in je potem sestra sama prišla (ker se je mali že 4 ure skupaj - ponoči - energično jokal in so se druge mamice začele pritoževati). Spomnim se, kako sem bila tisti sestri (ena zelo mlada) hvaležna, ker mi je poskušala pomagat po najboljših močeh, čeprav ji ni uspevalo nič bolje kot meni (sva ga dojile, futrale na flaško, cartale, 2x previle, nosile okoli - pa pač ni nič pomagalo). Potem sem ji sama rekla, da naj kar gre, bom že sama in res je po kakšni uri zaspal (od utrujenosti :) Res je bila noro prijazna, pa rekla je, da zdaj otroka že toliko poznam, da sama vem, kaj je zanj najbolje. Kako sem ji bila hvaležna za te besede.
Se pa spomnim ene svoje prijateljice, ki je z možem in dojenčkom letovala v all inclusive hotelu in pojamrala, kako ji je težko, ker je (v hotelu) za vse sama

< Sporočilo je popravil anarabarbara -- 9.2.2008 21:07:01 >

_____________________________

Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba, takrat bo jasno, da se denarja ne da jesti.

Še ena dobra izkušnja. Porod je potekal tako kot more. Babica je bila z mano, me božala, masirala, porodničarka je priletela v sekundi ko je našemu sončku začel padat utrip in takoj so odreagirali. ko se je vse začelo je bilo z mano kar nekaj babic, ki so mi pomagale tiščati, potisniti jakca ven in dihat med potiskanjem. Bila sem neverjetno pozitivno presenečena. Karkoli sem si zeželela sem takoj dobila. Kozarec vode, šla sem lulat, malo sem se sprehajala med popadki. Res krasna ekipa, ki zasluži same pohvale.

Na oddelku pa sem imela res srečo. Imela sem najboljšo sobno dnevno sestro. S takšnim občutkom za otročička in s takšnim potrpljenjem. Vsakih 5 min je priletela, da nam je kaj pomagala če je bilo potrebno. Se z nami pogovarjala in nas potolažila. Lahko rečem, da je bila res lepa izkušja.

Želela sem iti v Feldbach in glede na to kaj sem tukaj pričakovala je bilo krasno. Ne rečem da ni kake kraste od sestre na oddelku, ampak ni pa tako da bi bilo nevzrdžno. Če ne zahtevaš nemogočega in če si prijazen so prijazne tudi one.

 To pa je ena večjih neumnosti, kar sem jih zadnje čase prebrala na tej temi..... Pa brez zamere, ker sem napisala tako direktno... Ene so imele pač dobro izkušnjo tu v MB, druge smo pač imele slabo... In zato še nisem razvajena, neprijazna in ne vem kaj še vse. Ne poznaš moje zgodbe, zato prosim ne meči vseh punc v isti koš.

calenerin

V MB porodnišnici sem sedaj rodila že tretjič. Po slabih izkušnjah izpred nekaj let (o tem sem na tem forumu že pisala), sem tudi tokrat šla tja pripravljena na vse. Toda naletela sem na nekaj, kar nisem pričakovala. NEVERJETNO PRIJAZNOST. Ne vem, ali so zamenjali ves kader, ampak bila sem prijetno presenečena nad prijaznostjo, tako babic in osebja v porodni sobi (HVALA!!!), kot tudi sester in ostalega osebja nato v samem oddelku. Nisem naletela na eno samo osebo, ki bi bila neprijazna. Vsi so se izjemno trudili, bili potrpežljivi, vedno na uslugo, če si jih potreboval, vedno so imeli lepo besedo zate.  Zdaj mi je žal, da sem pred časom napisala tiste besede. Punce, kar rodit v MB porodnišnico, boste videle, da vam ne bo žal! Vse je precej spremenilo.
Rada bi se še enkrat zahvalila celotnemu osebju MB porodnišnice. Hvala, ker ste tako lepo skrbeli zame in za malo Evo.

Evo, še ena, ki ima zelo lepo izkušnjo z MB porodnišnico. Ne znam vam povedat z besedami, kako hvaležna sem jim za vse lepe trenutke, ki sem jih doživela tam.

Babica - čudovita. Ves čas bila pri meni, se z menoj pogovarjala, me tolažila, ko je začel otročku padat utrip srčka. Zdravnica je bila pri meni v sobi vsaj eno uro pred CR skoraj nepretrgoma, opazovala CTG in do potankosti obrazložila vso nastalo situacijo.

Pred leti sem v porodnišnici vsa utrujena razmišljala, kako je Frutka opevala SG porodnišnico, kjer so ji pocartali otročka,ker je tako jokal. Tokrat se je to zgodilo tudi meni - ponoči, ko sem na oddelku z otročkom vsa utrujena čakala, da podre kupčka, je prišla sestra Mateja v sobo, mi ga vzela iz rok in mi pokazala, kako naj to počnem, da mi bo čimprej uspelo... in počakala, da je  otrok res kupčka podrl.

Ista sestra je prišla k meni preverit, če karkoli potrebujeva in če je z nama vse vredu, čeprav sva bila z otročkom vso noč tiho in sva spala (razen dojenja). Sestra Ester mi je pomagala pri bolečih bradavicah in dojenju, ker se otrok ni znal pravilno pristavljati. Tudi mojo cimri so želele pomagati na več načinov, ko je otroček vso noč želel "viseti" na njeni dojki. Ko se je potožila, so ji dale na voljo več možnosti: vztrajati pri dojenju, dodatek ali odpeljati otroka na intenzivno nego. Po res dobro izpeljanem pogovoru se je cimra sama odločila za vztrajanje pri dojenju.

Tudi meni je sestra takoj, ko sem prišla na oddelek, rekla, da če želim, lahko otročka oddam na intenzivno nego, saj mi je zaradi CR en dan še pripadal. Ko sem to zavrnila, mi je rekla, da če ga bom zaradi utrujenosti oddala tja, še ne bom slaba mama in da naj imam to ves čas v mislih.

Prijaznost na vsakem koraku, karkoli si potreboval, si takoj dobil in takoj so prišli pomagat. Ko sem prosila za drugo sobo (zaradi cimre, ki je obupno smrčala), so mi željo uresničili takoj, ko je bilo to mogoče.

Ob "otožnosti tretjega dneva" so me tolažile, se z mano pogovarjale, mi razložile stvari, ki jih še nisem razumela in vedela...

Ni bilo mrkega obraza, tudi zdravniki so bili vsi nasmejani in prijazni. Tako da, punce, brez skrbi, kar z veseljem v MB porodnišnico.


< Sporočilo je popravil kekec in mojca -- 18.4.2008 15:32:26 >

To je pa FUUUUL lepo slišat!

_____________________________

Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba, takrat bo jasno, da se denarja ne da jesti.

Moja izkušnja z mb porodnišnico je precej slaba. Začelo se je že v porodni sobi, potem pa tudi na oddelku. Verjamem, da so tudi prijazne babice in sestre, ampak jaz na žalost nisem naletala na njih :(
Nima smisla razlagat zgodbe, ker vsak po svoje občuti določena dejanja, lahko pa samo povem, da sem zelo razočarana nad mb porodnišnico.

Vsem pa želim čimlepše izkušnje!

Žal mi je, da si nisem zapomnila imena teh dveh babic, ki sta delali z menoj, malo čudna ginekologinja se mi je zdela ŽUPANNČIČ-PRIDGAR, še bolj čudna pediatrinja pa GOLOB-TEKAUC, KI NE ZNA DRUGA KOT GNJAVIT Z DOJENJEM- kot da je odkrila izum stoletja. Mislim too much! Povem vam, da me je do vsega minilo...komaj čakaš, da prideš domov. Aja, kljub temu, da sem podpisala, da ne želim študentov poleg sebe, jih je ves čas mrgolelo!!!

No, to je pač moja izkušnja .)

_____________________________

Pa smo tukaj :)

A ni to zanimivo... govoriva o isti ginekologinji in ravno njej se moram zahvalit, da je vztrajala pri CR tako zgodaj.  Rajši sploh ne pomislim, kaj bi bilo, če ne bi imela nje. Vprašanje, če bi moj otroček preživel. 

Saj pravim, to je pač moje mnenje-moja izkušnja, ni pa to zakon .) ki bi veljala za VSE!

_____________________________

Pa smo tukaj :)

No pa še mnenje "from other side of the fence"
Lani sem bila kot študentka takrat petega letnika medicine na vajah med drugim tudi v mariborski porodnišnici. Po mojem menenju je osebje tam na splošno zelo dobro in strokovno med najboljšimi v Sloveniji.

Jasno - vsak ima kdaj slab dan - če lahko trgovka v trgovini ali voznik avtobusa zarentači na vas zakaj mislite, da se mora prav zdravnik po prestanih 30 urah v bolnišnici osladno smehljati in vas trepljati po roki?

Iz mojih osebnih opažanj ima veliko pri samem odnosu osebja do porodnice opraviti odnos le-te do same nosečnosti in poroda. Človek nima prav veliko veselja z razvajenimi nosečnicami, ki med nosečnostjo popustijo prav vsem svojim željam, se minimalno gibljejo, zredijo 3x bolj kot bi se smele in so na porod telesno seveda nepripravljene- potem pa pričakujejo da jih bo osebje ravzvajalo prav tako kot partner. Seveda- porod boli, to je dejsto, a zakaj je treba ob popolnoma nekompliciranem porodu in lepem odpiranju vreščati kot na srednjeveškem bojnem polju?!

Da na tem mestu sploh ne bi omenjala preštevilnih zahtev po carskem rezu, mnenja da študentje ne sodimo v porodno sobo - kar ima za posledico, da nas ob koncu študija medicine veliko še ni videlo vaginalnega poroda.

Zupančič - Pridgar super ginekologinja, zelo prijazna in nasploh izredno prijetnega značaja
Golobova - priznam vse o tistem dojenju

Vsem bodočim mamicam bi na tem mestu svetovala tudi, da si preberejo knjigo Novak - Antolič: Nosečnost in vodenje poroda - morda nekoliko manj o vseh možnih komplikacijah in bolj o pravilni prehrani in podobnem- Lepo je poznati svoje pravice še lepše pa se zavedati svojih dolžnosti  ;)

Seveda obstajajo neprijazne sestre in te boste našli po prav vseh bolnišnicah tega sveta, obstajajo ljudje ki imajo slab dan, kar je seveda škoda za vas, ki ste tam par dni, potrebno pa se je zavedati, da imate ob sebi potrebno znanje in vse možne naprave skupaj z enotami intenzivne nege, za oporo pa lahko večina od vas pelje s sabo partnerja ali drugo bližnjo osebo.

 a si ti že rodila?
eno so knjige, verjemi da sem jih pred porodom prebrala kar nekaj, drugo pa je resnična bolečina.....in boli kot 100 , pa jaz še pravih popadkov nisem čutila, ker sem v SG dobila EA.
ko sem se pogovarjala z mamicami, ki so rodile brez EA, so čutile kot da bi zapustile svoje telo...pišem za tiste, ki so se dolgo matrale....vmes so izguble spomin, ena je celo svojega moža pošiljala po drva, brcala.....in zate nesprejemljivo kričanje je odvajanje bolečine iz telesa.

Tilia, v večini se strinjam s teboj, sploh s tistim o slabem dnevu zdravnikov in sester. Tudi o obeh zdravnicah imam popolnoma enako mnenje, kot ti.

Ampak vseeno me je zmotilo tisto o vreščanju... prvič sem rodila na naravni način in vem, kako porodna bolečina boli. Z vreščanjem si pač nekatere poskušajo preusmerit pozornost, morda mislijo, da jim bo lažje. Ko sem zdaj ležala na intenzivni negi, sem se ponoči večkrat zbudila zaradi kričanja in veš kaj, niti malo me to ni motilo, vem, kaj so prestajale.

Mogoče boš to bolje razumela, ko boš sama rodila.

Sem pa bila ena izmed tistih nosečnic, katere ti tako kritiziraš, ker se preveč zredijo... a kljub temu nisem imela občutka, da bi me kdo kakorkoli po strani gledal. Poznam pa zgodbe o teh pripombah, je bila tudi moja sestra na podobnem kot ti nekaj let nazaj.

Strinjam se pa s tistim o carskem rezu - roko na srce, ženske, sama bi raje dala 10 vaginalnih porodov skozi kot še en carski rez. Okrevanje je dosti hujše. Pri vaginalnem rodiš, daš bolečino skozi, čez teden pozabiš, kako zelo je bolelo, pri CR pa boli kar naprej in to nonstop.

Sicer pa, malo sem zašla iz teme, s svojim postom sem samo želela povedat ostalim mamicam, da je moja tokratna zgodba iz MB porodnišnice popolnoma drugačna kot pred štirimi leti. Zato kar pogumno, sestre so zelo prijazne. Dvomim, da bodo vse imele slab dan, ko boste ravno ve tam.

 

Evo, točno to sem jaz doživljala med svojim prvim porodom.

tilia, ko boš rojevala, boš  dovolila mlajšim kolegom, da so zraven in učijo?