Naš ta velik je do enega leta jedel vse, potem malo manj, pri dveh letih ni jedel skoraj nič več. Njegova prehrana je bila omejena na surovo sadje, kuhan krompir, kornflekse in kruh, pa včasih govejo juho in če je bil zelo razpoložen še riž in makarone brez vsega. To je bilo vse. Nič mesa, nič cukrov, nič mlečnega, nič zelenjave, nič omak, nič.....

Sem probala vse do sedaj že opisano. Če sem ga pustila brez hrane, če mu ni pasalo, je bil sposoben biti tudi 14 dni ob kruhu in vodi, če sem mu kuhala kaj vem kaj, itak ni nič niti probal (priznam, da ima to po meni, sama sem raje lačna, kot da bi jedla nekaj, kar mi ni dobro). Dajal je vtis, da bo bruhal, če bo še kaj drugega jedel in ves čas je imel hg zelo nizek in bil je non stop bolan. Od 2. do 3. leta se je zredil eno kilo in od 3. do 4. leta tudi 1kg. V tem času tudi ni dovolj zrasel. Štorija se je vlekla do njegovega 5. leta, ko sem postala zatežena mati in začela počasi zahtevat, da poskuša reči. Vsaj po 1. žličko, dobil pa je v vrtcu eno zelo zelo fajn vzgojiteljico, ki je razumela moj problem in enako zahtevala od njega. Takrat se je zredil celo kilo in pol v enem letu, vendar je še kar zanič jedel. V letu pred šolo se je meni od njegovih bolezni že čisto kegljelo in takrat sem začela brezkompromisno zahtevati, da poje vsaj eno stvar iz krožnika od treh možnih in to do konca ali pa polovico vse hrane, ki mu jo dam (pa niso bile to neke strašne količine). Na začetku je bilo hudo, je totalno izsiljeval, potem pa je ugotovil, da ne bom odstopila in je začel čudežno jesti. Pri vstopu v šolo je imel 19kg. Od takrat naprej je dokaj normalno, oz. vedno boljše. Predvsem pa ni bil skoraj nič več bolan. Danes se je iz totalnega suhca, ki smo ga klicali suha južina prelevil v normalno raščenega mladeniča z normalnimi kilami in tudi rasti je začel boljše, ko je začel jesti. Vesela sem, ker nimam več teh problemov, resnično so grozni za vsako mamo.

Moj kar redno je, ampak ta izbirčnost kot pri Gini mi je pa znana. Nekaj časa sploh mesa ne more videt, potem krompirja noče jest pa samo meso poje, bohnedej da bi mu dajala kakšno omako al pa kaj... samo je pa... morm potrkat zmeraj pa sprašujem v vrtcu če uredu je, pa povem, če kaj ne bo hotel jesti ali protestiral naj mi povejo, tako da vsaj vem. jaz točno ne vem koliko kg ima trenutno, ampak jih ima tam cca 22-23? velik je pa 120 cm ( tam nekje... )

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

mi smo mel preiskave ne zarad slabe krvi ne zarad česa druzga pač preprosto ker premalo je in ker je teža čist prenizka je pediatrinja želela na vsak način izvedet zakaj ker baje ima vsak zdrav otrok apetit eni večji eni manjši sam naj pa bi ga mel vsak.

Naša tastarejša je ista... pri treh letih ima 90 cm in 10,5 kg. Odkar je v vrtcu, je še malo skujšala, saj tam zelo malo poje, pa še te viroze... tudi mi se trudimo na vse načine, saj na silo ne moreš, ker ni uspeha, ampak malo jo zamotimo, tudi to, da je jedla med kopanjem, je nekaj časa uspevalo. Upam, da bo kdaj bolje...

...niste same s tem problemom, moja pikica je 3 letih (in 4 mes) VELIKA 105 IN TEHTA 15,5 kg, pa sva se ravno danes pri zajtrku kregali, ker on bi pečeno jajčko brez kruha, pa klobasco brez kruha...,in njej vse takooooo smrdi , sploh kis, solata, rada je minestrce, juhce, samo meso,.paštico brez močnih omak..omake ji smrdijo, ko smo bili na dopustu ji je v gostišču zjutraj pri zajtrku takoooo smrdelo, da je čez celo jedilnico vpila, mama smrdi. ..

Glej, če je drugače vse vredu z njo, pa če ima vredu kri in če je normalno živahna, se jaz ne bi preveč sekirala.
Ker sem tudi jaz tak primer in vem da je grozno hudo če te silijo s hrano (moja mami k sreči ni počela tega, stari starši pa blaaazno - še zdaj naju s sestro dedi sekira da morma JEST). Tko da ne ji priskutit hrane, pa bo vse OK. Na jpa ima ves čas kaj za glodat pri roki (kake palčke, suho sadje,...)


_____________________________

Vsak igralec mora sprejeti karte, ki mu jih dodeli življenje.
Ko pa so v rokah, se mora sam odločiti, kako bo igral, da bo zmagal. (Voltaire)

Mi smo našo pupko po preboleli pljučnici v bolnici tudi morali rediti. Začela sem s sadnimi sokovi (jagodni, mareličen, breskov), potem s smokiji, palčkami, kakšno juhico, predvsem zato, da se ji je želodček malo povečal in da je dobila apetit.
Danes je stara skoraj 4 leta, tekta 16 kg velika je 103 cm. In je primerno raščena. Je pa že od malega tudi bolj slabo jedla in več spala. Ima pa obdobja ko je bolj ješča in ko poje manj.
So pa tudi mene skoz s hrano silili ko sem bila majhna. Pa neke sirupe za apetit itd. pa ni nič pomagalo. Več jest sem začela šele ko sem spoznala mojega moža.  Zdaj mi pa že skorajda škodi...
Pa moj mož je bil isti kot otrok. Ga je tudi mama pitala in po tri ure hranila..In večkrat reče, da če bi vedela kakšen bo ratal (ma namreč trebuh) ga nikoli ne bi silila.
.

_____________________________

May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.